Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji : magistrsko delo
Katja Žura, 2023, master's thesis

Abstract: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Keywords: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Published in ReVIS: 20.07.2023; Views: 473; Downloads: 44
.pdf Full text (803,95 KB)

2.
Razkritje homoseksualnosti pred samim seboj in v družinski sferi : magistrska naloga
Katja Bošnak, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela, kjer sem v prvem delu raziskala in razložila koncepte in razlage homoseksualnosti in njenega historično družbenega okvirja. Predstavila sem tudi koncept identitete, kjer sem ločila osebno in družbeno, razložila pa sem še koncept homoseksualna spolna identiteta po znanih teoretikih kot so V. Cass in K. Plummer. Nadalje sem predstavila proces razkritja, proces razkritja po Romanu Kuharju, coming outa pred samim seboj in v družini, pa tudi razkritje partnerske zveze, razkritje pred prijatelji in v delovni sferi. Dotaknila sem se tudi heteronormativnosti, nasilja v družinski sferi, homofobije in homofobičnih dejanj, ki so lahko velike ovire na poti do razkritja. Dodala sem še koncept Marshalla, ki predstavlja ovire na poti do razkritja. Sledi empirični del. Naredila sem kvalitativno raziskavo, kjer je sodelovalo deset že razkritih gejev in lezbijk. S strukturiranim intervjujem, ki ima vprašanja odprtega tipa, sem želela izvedeti več o razkritju, in sicer kako poteka razkritje, kaj vse prinaša s seboj in kaj to za homoseksualno osebo pomeni; s kakšnimi težavami, stiskami in dilemami so se spopadali, ko so se razkrili doma, pred prijatelji in v delovni sferi; kakšna je bila dinamika razkritja istospolne partnerske zveze in kako so s svojo (isto)spolno identiteto pomirjeni danes.
Keywords: homoseksualnost, razkritje, istospolna partnerska zveza, heteronormativnost, homofobija
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1036; Downloads: 154
URL Link to full text
This document has many files! More...

3.
4.
Pravni položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji : diplomsko delo
Miha Istenič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Področje odprave sistemske in strukturne diskriminacije LGBT-oseb, istospolnih parov in družin se v Sloveniji ureja že 26 let. Veljavna zakonodaja pravno ureja tri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja. Slovenska zakonodaja izključuje iz pravnega varstva dlje časa trajajočo življenjsko skupnost istospolno usmerjenih oseb, ki ni registrirana po ZRIPS. Veljavna zakonodaja daje istospolno usmerjenim osebam numersu clausus pravic, ki so taksativno naštete. Novela ZZZDR-D je istospolno pare v vsem izenačila z raznospolnimi pari. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da se o noveli lahko odloča na referendumu, je bila le-ta na njem zavrnjena. Letos spomladi je bil sprejet ZPZ, ki bolj celovito ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. ZPZ se približuje izenačitvi istospolno usmerjenih oseb s pravicami, kot jih imajo heterospolno usmerjene osebe. Ker pa je treba določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje LGBT-oseb, nujno izenačiti, je ZPZ tisti še sprejemljivi minimum.
Keywords: človekove pravice, istospolno usmerjene osebe, sistemska diskriminacija, enakopravnost, partnerska zveza, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 08.11.2017; Views: 4074; Downloads: 220
.pdf Full text (485,49 KB)

5.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine : magistrsko delo
Saša Golob Hodnik, 2016, master's thesis

Abstract: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Keywords: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 4054; Downloads: 178
.pdf Full text (863,62 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top