1. Vpliv investicij v omrežje za prenos električne energije na konkurenčnost notranjega trgaDuška Godina, 2016 Abstract: Eno izmed pomembnejših področij evropske integracije je področje energetike, zato so institucije Evropske unije in posledično države članice v zadnjih dvajsetih letih temu namenile veliko pozornosti. Bistvene značilnosti liberalizacije energetskega trga so sprememba strukture trga, ločitev dejavnosti, dostop tretje strani do omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, prosta izbira dobavitelja ter ustanovitev neodvisnih regulativnih organov. Postopek liberalizacije že daje vidne rezultate, saj so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina znižale, odjemalci pa imajo večjo izbiro. Cilj dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 pa ni bil dosežen. Velika ovira za trgovanje med državami članicami in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje čezmejnih povezav za prenos električne energije. Intenzivno se razvija proces spajanja trgov, ki blaži učinke povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavlja pretok električne energije z območja z nizkimi cenami na območje z visokimi cenami. Za nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga in doseganje večje povezanosti med državami članicami je pomembno skrbno načrtovanje razvoja omrežij na ravni Evropske unije. Osrednjo vlogo bodo pri tem odigrali projekti skupnega interesa in pravila porabe prihodkov iz naslova dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: električna energija, zemeljski plin, investicije, konkurenčnost, čezmejno povezovanje, notranji energetski trg, energetska omrežja, energetska politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 2674; Downloads: 128
 Fulltext (1,53 MB) |
2. Primerjava inovacijske politike Slovenije in FinskeRegina Gruden, 2016 Abstract: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 2850; Downloads: 137
Fulltext (935,78 KB) |
3. Prispevek policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih pri zagotavljanju varnosti zahodnega bregaGregor Hodnik, 2016 Abstract: V magistrski nalogi sem predstavil delovanje policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih (EUPOL COPPS) in opisal njen vpliv na varnost v tej regiji ter obenem ocenil pomen sodelovanja slovenske policije v tej policijski misiji za Republiko Slovenijo in slovensko policijo. Kot slovenski policist sem 18 mesecev opravljal naloge svetovalca palestinski policiji v policijski misiji Evropske unije EUPOL COPPS (angl. Coordinating Office for Palestinian Police Support) na Zahodnem bregu. Policijska misija EUPOL COPPS je del skupne varnostne in obrambne politike EU, njen cilj pa je prispevati k stabilnosti v tej regiji. Ta policijska misija spada med misije za izgradnjo institucij in zmogljivosti ter kot taka spada med najbolj zahtevne in kompleksne. Magistrska naloga podaja odgovore na postavljene hipoteze in tako seznanja ožjo in širšo javnost o delu policijske misije EUPOL COPPS, o njenem pomenu za regijo, v kateri se nahaja, in o pomenu sodelovanja za RS in njeno policijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: policija, mednarodne operacije, mednarodne misije, varnostna politika, obrambna politika, palestinska civilna policija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 2927; Downloads: 144
Fulltext (1,11 MB) |
4. Porast imigracij v Evropsko unijo, njen odziv in varnostni vidikKatja Keršmanc, 2016 Abstract: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 3899; Downloads: 241
Fulltext (4,10 MB) |
5. Pomen medijskega opismenjevanja v času medijskega spektakla in potrošništvaDarja Kleva Gačnik, 2016 Abstract: Živimo v svetu, kjer nas vsak dan preko različnih medijev (knjig, televizije, interneta, časopisov, revij, radia) doseže veliko število informacij. Njihovo število iz leta v leto narašča, zato je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno (spre)govoriti o medijih in njihovem vplivu na družbo in na različne vidike posameznikovega življenja. Jasno je, da igrajo mediji pomembno vlogo v naših življenjih, tega se medijske organizacije zavedajo in nadaljujejo s procesom zagotavljanja vedno več informacij. Problemi z informacijami in mediji so vedno obstajali. Sprva je bil največji problem, kako priti do informacij in omogočiti ljudem dostop do njih. S porastom množičnih medijev v prejšnjem stoletju smo prestopili iz ene skrajnosti v drugo. Danes se moramo zaščititi pred preveliko količino informacij, medijskim spektaklom in potrošništvom. Namen magistrske naloge ni kritizirati medije, temveč pojasniti, zakaj je medijsko opismenjevanje nujno in pomembno. Če želimo medijsko vzgojo približati kar najširšemu krogu ljudi, jo moramo ponuditi v čim večjem spektru programov, ki bi jim bil skupen osnovni cilj - medijsko pismen in kritičen posameznik, ki je sposoben dostopa, analize in ustvarjanja medijskih vsebin oziroma sporočil. Kajti aktivno državljanstvo ne pomeni, da se ne udeležujemo volitev in javnih odločanj, da se odtujujemo od problemov družbe ter si zatiskamo oči pred tem, da nastaja vse večji razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, med tistimi, ki vedo in znajo, ter tistimi, ki ne vedo, ne znajo, ampak pomeni, da je potrebno iskati rešitve Potrebno je poiskati rešitev. Cilj magistrske naloge je vzbuditi zanimanje in spodbuditi odgovorne institucije za razvoj medijskega opismenjevanja na vseh nivojih družbe in podati predlog za vpeljavo dopolnitve učnega načrta v že obstoječe oblike izobraževanja. Ponudili bomo nekaj tem in predlogov v razmislek, tudi za nadaljevanje raziskovanja na tem področju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: množični mediji, potrošništvo, oglaševanje, medijsko izobraževanje, medijska politika, globalizacija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 2605; Downloads: 124
Fulltext (974,02 KB) |
6. Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področjuSuzana Krivec, 2016 Abstract: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2736; Downloads: 165
Fulltext (1,52 MB) |
7. Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz ŽeneveTatjana Piršič, 2016 Abstract: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2174; Downloads: 99
Fulltext (1,25 MB) |
8. Davčna izvršba na nepremično premoženjeMiroslav Plesničar, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: davki, davčni zavezanci, davčna politika, davčna načela, pravo, pravna pravila, davčni postopki, davčne službe, izvršbe, sodna praksa, načelo sorazmernosti, izvršilni postopki, nepremičnine, disertacije
Published: 24.08.2017; Views: 3039; Downloads: 146
Fulltext (2,61 MB) |
9. Evropska unijaMaruša Marinič, 2015 Abstract: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 31.08.2017; Views: 3851; Downloads: 143
Fulltext (1,74 MB) |
10. Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcihJolanda Kamnikar, 2015 Abstract: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami.
Found in: ključnih besedah
Keywords: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 31.08.2017; Views: 2465; Downloads: 104
Fulltext (1,56 MB) |
