1. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVANJU POPORODNE DEPRESIJELea Kolenc, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Poporodna depresija je pri otročnicah najpogostejša duševna motnja. Dejavniki tveganja za nastanek so predhodne duševne motnje, pomanjkanje podpore s stani partnerja ali družine otročnice, slabe socialno-ekonomske razmere, nasilje nad otročnico. Simptomi poporodne depresije so različni, od prekomerne skrbi za novorojenčka do popolnega zavračanja novorojenčka, apatije, jokavosti, občutkov krivde. Zdravljenje je farmakološko ali nefarmakološko. Otročnicam v Sloveniji pripadata dva obiska patronažne medicinske sestre. Namen raziskave je ugotoviti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju poporodne depresije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani ter sintetizirani primarni in sekundarni viri. Zbrani podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni so bili pridobljeni s pregledom strokovne domače in tuje literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvanke se na svojih terenih srečujejo s poporodno depresijo, vendar ne pogosto. Večina jih meni, da pojav poporodne depresije ni pogost, dve od njih menita, da pojav narašča. V letu 2023 so štiri intervjuvanke obravnavale po en primer poporodne depresije, ena dva primera in ena nobenega. Vse intervjuvanke poznajo in uporabljajo Edinburški vprašalnik poporodne depresije za prepoznavanje poporodne depresije. Kot metodo za prepoznavanje poporodne depresije uporabljajo pogovor z otročnico. Po presoji, da ta potrebuje pomoč, se obrnejo na njenega osebnega zdravnika. Kot način zdravljenja poznajo psihoterapijo in zdravljenje z zdravili. Intervjuvane patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije in dejavnike tveganja za njen nastanek.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se vzorec intervjuvanih patronažnih medicinskih sester ne srečuje pogosto s poporodno depresijo, vendar bi bilo v smeri pogostosti srečanja patronažnih medicinskih sester s poporodno depresijo potrebno izvesti še dodatne raziskave. Glavni način prepoznavanja poporodne depresije s strani patronažne medicinske sestre je pogovor z otročnico. Pri sumu na poporodno depresijo je kontaktiranje osebnega zdravnika otročnice in ostalih strokovnjakov glavni pristop patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije, jo znajo prepoznati, dobro poznajo dejavnike tveganja in vedo, katere otročnice so bolj ogrožene za nastanek poporodne depresije.
Keywords: poporodna depresija, patronažna medicinska sestra, otročnica, poporodno obdobje.
Published in ReVIS: 09.10.2024; Views: 76; Downloads: 1
 Full text (1,71 MB) |
2. VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJUDragana Novakov, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024.
Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Keywords: Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Published in ReVIS: 29.08.2024; Views: 233; Downloads: 18
Full text (1,81 MB) |
3. ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTIMonika Nikolić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 766; Downloads: 41
Full text (1,35 MB) |
4. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Keywords: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Published in ReVIS: 29.09.2023; Views: 551; Downloads: 40
Full text (1,00 MB) |
5. PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE RAZMIKA PREME TREBUŠNE MIŠICE V NOSEČNOSTI S FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVOZala Cerar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nosečnost je pomembno obdobje v življenju ženske, ko se zgodijo mnoge fiziološke spremembe, tudi hormonske. Zelo postanejo obremenjene trebušne mišice, še posebej prema trebušna mišica, dokaj pogosto pride do njenega čezmernega razmika (RPTM). Različni avtorji navajajo različne dejavnike tveganja za RPTM v nosečnosti. Ti so lahko večplodna nosečnost, druga ali naslednje nosečnosti, šibke ali zelo močne trebušne mišice, nepravilne in/ali pretežke vaje za trebušne mišice, prirojena slabost vezivnega tkiva, višja starost nosečnice, težji plod, več pridobljene telesne teže v nosečnosti, porod s carskim rezom idr.
Različni avtorji navajajo tudi različne posledice za ženske: bolečine v križu, urinsko inkontinenco, nepravilno telesno držo, trebušno kilo in težave pri potiskanju pri porodu, dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa, slabšo zaščito ploda v trebušni votlini, estetski problem zaradi raztegnjene, brazdaste in viseče kože idr. Telesna vadba pred nosečnostjo in v nosečnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek RPTM v nosečnosti, včasih se po porodu lahko spontano zmanjša. Strokovnjaki svetujejo ozaveščanje o RPTM v nosečnosti žensk ter zdravstvenih in športnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik. Poudarjajo, da je RPTM pomembno pravočasno ugotoviti in določiti primerno fizioterapevtsko obravnavo, fizioterapija je namreč prva izbira zdravljenja RPTM v nosečnosti. O učinkovitosti metod zdravljenja je sicer še veliko nejasnega, med strokovnjaki so mnenja deljena. Najpogosteje se uporabljajo vaje za krepitev trebušnih mišic in mišic telesa, strokovnjaki pa raziskujejo tudi druge metode.
Keywords: Razmik preme trebušne mišice, telesna pripravljenost, predporodno obdobje, poporodno obdobje, vadba, nosečnost.
Published in ReVIS: 17.05.2023; Views: 831; Downloads: 42
Full text (791,38 KB) |
6. |
7. Vpliv fizioterapevtske obravnave na celjenje rane ob epiziotomiji : diplomska nalogaAneja Simončič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Keywords: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Published in ReVIS: 29.11.2022; Views: 1205; Downloads: 59
Full text (1,27 MB) |
8. Pred in poporodna telesna pripravljenostIna Dolenc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Keywords: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Published in ReVIS: 28.05.2020; Views: 3083; Downloads: 295
Full text (855,78 KB) |
