1. Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijoJožefa Fridl, 2015 Abstract: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo. Found in: ključnih besedah Keywords: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge Published: 31.08.2017; Views: 3643; Downloads: 173 Fulltext (3,76 MB) |
2. Elektronsko javno naročanjeUroš Marolt, 2009 Found in: ključnih besedah Keywords: elektronski podpis, e-poslovanje, elektronsko javno naročanje, javno naročilo, merilo, podatki v elektronski obliki, ponudnik, naročnik, poslovanje med podjetji, potrdilo Published: 19.12.2017; Views: 3309; Downloads: 154 Fulltext (1,07 MB) |
3. Elektronsko podpisovanje dokumentov na spletuPrimož Pincolič, 2015 Abstract: Poslovna opravila iz vsakdanjega življenja, kot so na primer plačevanje položnic, naročanje različnih uradnih obrazcev, oddajanje davčnih napovedi ter ne nazadnje pisna komunikacija, se z napredkom informacijske družbe v čedalje večji meri selijo na splet. Nekatera so na svojih področjih celo že postala ustaljena oziroma prevladujoča oblika komunikacije. Ob tem se pojavlja vprašanje zagotavljanja identitete poslovnih subjektov. Ravno tako pomembno je tudi zagotavljanje integritete vsebine, ki potuje po spletu. Cilj raziskave je bil pregled obstoječih tehnologij in tehnik elektronskega podpisovanja z možnostjo izboljšanja z novo konkretno programsko rešitvijo. Nova rešitev mora zagotavljati enoten način elektronskega podpisovanja skozi več različnih vrst naprav, operacijskih sistemov ter brskalnikov, kar trenutne rešitve ne omogočajo. Rezultat raziskave je nov način implementacije podpisovanja na spletu, ki trenutno na trgu še ni prisoten, in zadostuje vsem zadanim ciljem. Found in: ključnih besedah Keywords: elektronski podpis, spletna aplikacija, programska rešitev, elektronsko potrdilo, XML, XMLDsig, XAdEs Published: 21.08.2018; Views: 3140; Downloads: 149 Fulltext (1,03 MB) |
4. Vpliv epidemije COVID-19 na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v SlovenijiKarmen Hrovat, 2022 Abstract: V magistrski nalogi smo proučili, kako je epidemija COVID-19 vplivala na uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil v Sloveniji. S pomočjo izvedene spletne ankete in primerjav nekaterih rezultatov s podatki Statističnega urada RS smo ugotovili, da posamezniki digitalna potrdila najpogosteje uporabljajo za e-podpisovanje ter za oddajanje različnih e-vlog, nekaj manj jih z njim dostopa do raznih elektronskih portalov ter v e-bančništvo. Vpliv epidemije se, v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kaže predvsem v drugačnih deležih uporabe spletnih storitev. Found in: ključnih besedah Keywords: elektronska identiteta, digitalno potrdilo, overitelj digitalnih potrdil, elektronski podpis, COVID-19, epidemija Published: 15.07.2022; Views: 898; Downloads: 101 Fulltext (1,62 MB) |