331. Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanjaNuša Otorepec, 2022 Abstract: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Published: 08.09.2022; Views: 699; Downloads: 107
 Fulltext (1,29 MB) |
332. Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporihStanislav Strajnar, 2022 Abstract: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Published: 08.09.2022; Views: 747; Downloads: 90
Fulltext (1,03 MB) |
333. Invalidnost in status invalidaAlja Klara Ugovšek, 2021 Abstract: V Sloveniji osebe, ki nimajo priznanega statusa invalida, nimajo pravic iz naslova invalidnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti status invalida, ki ga osebe pridobijo po različni zakonodaji. Cilji raziskave so proučiti slovensko zakonodajo na področju invalidnosti, predstaviti pravice za invalidnost in storitve varstva invalidov, ugotoviti priznavanje invalidnosti osebam, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. V raziskavi sem uporabila različne raziskovalne metode. Preučila sem zakonodajo, primere Varuha človekovih pravic, sodno prakso, opravila intervju s predsednico Društva za cistično fibrozo Slovenije in z dvaindvajsetimi polnoletnimi osebami, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. Izvedena raziskava kaže, da invalidi z enako ali podobno invalidnostjo nimajo enakih pravic, temveč so te odvisne od pravne podlage, na osnovi katere je nekomu priznan status invalida. Osebe, ki pridobijo status invalida na podlagi ZZRZI, nimajo pravice do nadomestila za invalidnost. ZSVI ureja postopek pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, položaja polnoletnih oseb, ki si zaradi dolgotrajne bolezni in nastanka invalidnosti pred prvo zaposlitvijo same ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, pa ne ureja. Menim, da bi bilo treba različno zakonodajo združiti v enoten zakonik o invalidnosti, odpraviti pravne praznine in vzpostaviti enoten nacionalni register invalidov. Iz naše raziskave je razvidno, da ima 41% polnoletnih oseb, katerim je diagnosticirana cistična fibroza, priznan status invalida. Podatki kažejo, da je 23% zaposlenih za polni delovni čas, 18% iskalcev zaposlitve in so prijavljeni na ZRSZ, 14% študentov, 4% ima denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in pravico do storitev osebne asistence, nima pa priznanega statusa invalida po ZSVI. V Sloveniji do sedaj ni bilo raziskav na področju zaposlitve in dela teh oseb. V prihodnosti bi bile potrebne raziskave, ki bi spremljale vpliv zaposlitve na spremembe v zdravstvenem stanju oseb, obseg odsotnosti z dela zaradi bolezni, morebitne omejitve oziroma prilagoditve na delovnem mestu (npr. krajši delovni čas), možnosti zaposlovanja, primerna delovna mesta in okolja za te osebe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice, invalidi, cistična fibroza, delo, pravna praznina
Published: 09.09.2022; Views: 760; Downloads: 98
Fulltext (856,26 KB) |
334. Kršitev ustavne pravice do dedovanjaMojca Kovačič, 2021 Abstract: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Published: 09.09.2022; Views: 733; Downloads: 48
Fulltext (886,25 KB) |
335. Svoboda izražanja na Twitterju: študij primerov VSRS II Ips 75/2019 in VSRS II Ips 22/2021Urša Ravnikar Šurk, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda izražanja, svoboda izražanja na Twitterju, osebnostne pravice, javne osebe, politično izražanje, standard povprečenega bralca, zastraševalni učinek, vrednostna sodba, argument precedensa
Published: 13.09.2022; Views: 784; Downloads: 105
Fulltext (1,33 MB) |
336. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaAriana Šuc, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Published: 13.09.2022; Views: 827; Downloads: 87
Fulltext (1,03 MB) |
337. Obsoletni predpisi in njihove ustavne poslediceBlaž Marinčič, 2022 Abstract: Doktorska disertacija obravnava obsoletne predpise in njihove ustavne posledice. S pomočjo obstoječih ustavnopravnih pojmov se je v doktorski disertaciji zamejilo področje, ki ga zajema obsoletnost predpisa. Po primerjalnopravni metodi se je analiziralo dvainšestdeset držav, vključno s Slovenijo in eno supranacionalno organizacijo ter bilo ugotovljeno, na katerih področjih se pojavljajo obsoletni predpisi, kakšne ustavne posledice imajo, na kakšen način se države soočajo z obsoletnimi predpisi in katere ukrepe uporabljajo. Analizirale so se sodne odločbe najvišjih sodišč glede zadev, kjer so bili posredi obsoletni predpisi. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zveznega ustavnega sodišča Nemčije, Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije, Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodišča Republike Palav in Vrhovnega sodišča Indije je bilo ugotovljeno, da obstajajo štirje pristopi, ki jih sodišča uporabljajo pri odločanju v zadevah, kjer se pojavijo obsoletni predpisi. Navedeni štirje pristopi, ki so pokazali, da obstajajo ponavljajoči se vzorci identičnih načinov obrazložitev sodb v omenjenih primerih, so služili kot podlaga za oblikovanje de lege ferenda predlogov. S pomočjo rezultatov opravljene raziskave je doktorska disertacija potrdila, da je pojem obsoletnosti potreben v teoriji prava in ustavnopravni teoriji ter da je ohranjanje obsoletnih predpisov v pravnem sistemu v nasprotju z načeli pravne države in je zato tak predpis tudi v nasprotju z ustavo. Rezultati analize sodnih odločb so pokazali, da lahko tako ustavno sodišče kot tudi zakonodajalec odpravita obsoletni predpis, doktorska disertacija pa je glede navedenega izoblikovala dva specifična ex ante in ex post načina soočanja z obsoletnimi predpisi, kar ustreza rezultatom raziskave. Doktorska disertacija je skozi interpretacijo rezultatov analize več kot dvainsedemdeset primerov, zajetih v oseminšestdesetih sodnih odločbah potrdila, da so učinki obsoletnih predpisov in njihova uporaba protiustavni, ob tem pa se posameznik lahko sklicuje tudi na kršitev človekovih pravic, če se njegovo ravnanje presoja po obsoletnem predpisu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: predpisi, obsoletnost, zastarelost, človekove pravice, ustavna načela
Published: 19.10.2022; Views: 702; Downloads: 72
Fulltext (3,11 MB) |
338. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19Matej Bračun, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Published: 24.10.2022; Views: 645; Downloads: 53
Fulltext (808,32 KB) |
339. Pravna regulacija nezamenljivih žetonov po slovenski in evropski zakonodajiTajda Prašnikar, 2022 Abstract: Zaradi odsotnosti pravne regulacije, ki bi izrecno urejala področje nezamenljivih žetonov, je za njihovo opredelitev ter opredelitev razmerij, ki nastajajo znotraj tega okvira, nujna umestitev žetonov v obstoječo veljavno zakonodajo. Največ nejasnosti se pojavlja v povezavi z obsegom lastništva in pravic, ki jih nezamenljivi žeton podeljuje. Namen diplomskega dela je zato predstavitev nezamenljivih žetonov in opredelitev vprašanja, kako pravna razmerja, ki v tem okviru nastajajo, ter stranke znotraj teh razmerij opredeliti po veljavnih zakonih. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na evropski regulatorni okvir in znotraj tega na slovensko zakonodajo. Ker nezamenljivi žetoni trenutno ne spadajo pod nobeno obstoječo jurisdikcijo, so znotraj diplomskega dela obravnavani različni zakonski predpisi, ki bi lahko potencialno urejali to področje. Uporabnost določb posamezne zakonodaje se presoja od primera do primera različno. Odvisna je predvsem od tega, iz katerega izvirnega sredstva žeton izhaja, ali je to sredstvo predmet intelektualne lastnine, katere pravice želi lastnik prenesti, ali ima upravičenje za prenos teh pravic ter ne nazadnje kakšna je uporabna vrednost pridobljenega žetona. Zaradi pomanjkanja regulacije na področju nezamenljivih žetonov morajo prodajalci in kupci razumeti obseg pravic in lastništva, ki jih podeljuje nezamenljivi žeton, v skladu z veljavno zakonodajo. Pravna klasifikacija nezamenljivih žetonov je torej odvisna predvsem od uporabnosti, namena in vsebine nezamenljivega žetona. Šele nato je mogoče določiti obstoječ regulativni režim, ki jih zadeva
Found in: ključnih besedah
Keywords: blockchain, nezamenljivi žeton, platforma, izvirno sredstvo, lastništvo, licenciranje, avtorske pravice
Published: 11.11.2022; Views: 522; Downloads: 41
Fulltext (537,83 KB) |
340. |
