191. |
192. Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanjaMedina Radončič, 2018 Abstract: Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo
Published: 12.03.2019; Views: 3663; Downloads: 247
 Fulltext (1,24 MB) |
193. Obstoj delovnega razmerja in študentsko deloNina Skvarča, 2018 Abstract: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2868; Downloads: 189
Fulltext (2,65 MB) |
194. Nemška, avstrijska in luksemburška ustavnostDavid Podrzavnik, 2018 Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili razvoj ustavnega prava Zvezne republike Nemčije in Avstrije ter Velikega vojvodstva Luksemburg vse do današnjega dne. Pri tem bomo naredili makroprimerjavo, pri kateri se ne bomo osredotočali le na posamezne težave/rešitve, ampak bomo predstavili ključne elemente ustavnosti. Na primeru Zvezne republike Nemčije bomo ponazorili njen ustavni pravni red, ki je pomembno vplival na oblikovanje veljavne nemške ustave. Predstavili bomo nemški ustavni razvoj in kako se je ta pod vplivom gibanj v drugih državah postopoma začel odvijati v Nemčiji. Pri tem bomo na kratko opisali zgodovino Svetega rimskega cesarstva, Prusije, Frankfurtske ustave, Nemškega tretjega rajha, Weimarske republike, Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije ter razvoj političnega sistema in predstavili predpise, ki urejajo državno ureditev, ter pravice, ki so bile zagotovljene v ustavi. Pri tem bomo podali več informacij o organih, ki vplivajo na zakonodajo in ustavne norme, ter o pomembnih ustavnih normah posameznih držav. Nadalje bomo opisali bogat ustavni razvoj Zvezne republike Avstrije. Začeli bomo z njeno zgodnjo ustavno pravno zgodovino v 18. stoletju (leta 1713), nato pa bomo prešli na reforme avstrijskega cesarstva in vzroke zanje. V poglavjih bomo na kratko predstavili Pillersdorfsko ustavo in nato še ustavo, ki ji je sledila, tj. Kroměřížško ustavo. Preučili bomo ustavni predlog oziroma njegove rešitve za težave, ki so jih zaznavali pisci ustave. V nadaljevanju bomo navedli pomembne elemente marčevske ustave, silvesterski in februarski patent ter oktobrsko diplomo. Nato bomo predstavili vsebino decembrske, začasne in marčevske ustave. Analizirali bomo senžermensko mirovno pogodbo, razloge, zakaj je nastala in njeno vsebino. Nato bomo obravnavali ustavo iz leta 1920 in njeno novelo iz leta 1929. Na koncu bomo orisali zgodovino in razvoj države Luksemburg ter njeno ustavno zgodovino. Tudi pri poglavjih o Luksemburgu bomo predstavili zgodovino države in nato opisali začetek Luksemburga kot samostojne države. Ker luksemburška ustava velja že več kot sto let, bomo v tem poglavju, poleg težav, s katerimi se je novonastala država takrat soočala, njen politični sistem, sodno vejo oblasti in organov, ki vplivajo na zakonodajo; bomo podrobneje obravnavali tudi ustavne spremembe. Nova ustava doslej ni bila sprejeta, je bila pa sedanja ustava večkrat spremenjena. V magistrskem delu bomo analizirali nekatere sodne prakse ustavnega sodstva, ki so povezane s predstavljenim členom, in na koncu dela bomo v posebnem poglavju predstavili sodnih praks ustavnega sodstva in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustave, ustavnost, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, primerjalno ustavno pravo, ustavno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2606; Downloads: 187
Fulltext (1,41 MB) |
195. Prepoved uporabe sile in ukrepi za ohranitev mednarodnega miru in varnostiSendi Pegan, 2018 Abstract: Diplomsko delo obravnava vprašanje zagotovitve mednarodnega miru in varnosti, s katerim se v zadnjem času sooča mednarodna skupnost. Različni pogledi in interesi, ki nastanejo v odnosih med subjekti mednarodnega prava, pogosto vodijo do konfliktov. Zato si morajo države prizadevati, da razrešijo morebitna nesoglasja na miroljuben način. V svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. Paradoks načela prepovedi uporabe sile je, da na eni strani predstavlja splošno in absolutno prepoved uporabe sile v mednarodnem pravu, na drugi strani uporabo sile opravičuje z dvema izjemama - ukrepi Varnostnega sveta za ohranitev oziroma zagotovitev mednarodnega miru in varnosti ter individualno in kolektivno samoobrambo v primeru oboroženega napada. Poglavitni del diplomskega dela zajema načelo prepovedi uporabe sile, njegovo uveljavitev tekom zgodovine, izjemi tega načela, ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter nekaj primerov sodne prakse.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prepoved uporabe sile, mir, Ustanovna listina združenih narodov, kolektivna samoobramba, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2846; Downloads: 224
Fulltext (766,31 KB) |
196. Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni časToni Krušnik, 2018 Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 3015; Downloads: 195
Fulltext (391,37 KB) |
197. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravuTim Souček, 2018 Abstract: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2957; Downloads: 236
Fulltext (477,40 KB) |
198. Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnostiŽan Marinkovič, 2018 Abstract: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Found in: ključnih besedah
Keywords: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Published: 03.04.2019; Views: 2161; Downloads: 192
Fulltext (932,94 KB) |
199. Razvoj ameriške ustavnostiAnastasia Lugovskaya, 2018 Abstract: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Published: 03.04.2019; Views: 2845; Downloads: 159
Fulltext (1,01 MB) |
200. |
