1. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, master's thesis Abstract: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Keywords: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 462; Downloads: 36
 Full text (1,14 MB) |
2. Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike : diplomsko deloUrška Dovžak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Keywords: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Published in ReVIS: 13.02.2024; Views: 1086; Downloads: 33
Full text (450,79 KB) |
3. Položaj predsednika Evropskega sveta s protokolarnega vidika : magistrsko deloMateja Župan Brezovnik, 2011, master's thesis Keywords: protokol, predsednik Republike Slovenije, predsednik Evropskega sveta, diplomatski protokol, protokolarne službe, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 21.08.2018; Views: 4120; Downloads: 138
Full text (1,16 MB) |
4. Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji : magistrsko deloDejan Kaloh, 2014, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v
svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države.
Keywords: šef države, pristojnosti šefa države, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, predsednik Republike Slovenije, predsednik Ruske federacije
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 4724; Downloads: 168
Full text (646,41 KB) |
