Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Cestnoprometno pravo na področju zasega motornih vozil v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Petra Šmid Rebernik, 2023, master's thesis

Abstract: Prometna varnost v Sloveniji in tudi v vseh evropskih državah igra zelo pomembno vlogo. Motorizirani cestni promet je ena bistvenih značilnosti sodobnega razvoja in civilizacije. Ljudje so kot vozniki različno sposobni za udeležbo v prometu. Pri tem igrajo zelo veliko vlogo voznikove lastnosti, izkušnje, starost, spočitost, alkohol ... Ko sedemo za volan, vsi vemo, da moramo uporabljati varnosti pas, da mora biti vozilo tehnično izpravno, da v prometu upoštevamo cestnoprometna pravila in da posedujemo veljavno vozniško dovoljenje. Pri spoštovanju predpisov v cestnem prometu igra policija ključno vlogo, saj iz prometa izloči voznike in vozila, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. Nespametno ravnanje takšnih voznikov lahko terja visok davek, človeško trpljenje, hude telesne poškodbe ali celo smrt udeleženih v prometni nesreči. Za tiste, ki kršijo prometne predpise, morajo obstajati sankcije in njihova vloga je pomembna pri ohranjanju ugodnega stanja varnosti v prometu. Tako s sankcioniranjem poskuša policija spametovati kršitelje v cestnem prometu in s tem vplivati na njihovo ozaveščenost. Namen magistrskega dela je proučiti zakonska določila v Sloveniji, na podlagi katerih mora policist zaseči motorno vozilo. Pri tem smo uporabili normativno-dogmatično metodo, ki smo jo nato uporabili še pri preučitvi zasega motornega vozila v tuji zakonodaji Republike Hrvaške, Avstrije in Italije. S pomočjo zgodovinske metode smo preučili spremembo prometne zakonodaje pri zasegu motornega vozila skozi čas. Sociološko metodo smo uporabili, ko smo izdelali vprašalnike in od pristojnih izvajalcev za odvoz in hrambo motornih vozil ter sodišča, ki prispevajo vsak svoj del k zasegu, pridobili vpogled v njihovo delo. Uporabili smo tudi statistično metodo, kjer smo analizirali število zaseženih motornih vozil od leta 2008 do 2020. Primerjalno pravno metodo smo uporabili pri analizi tovrstne ureditve v tujem pravnem redu. V večini držav ne poznajo instituta zasega motornega vozila, vendar države strmijo k izboljšanju stanja varnosti v cestnem prometu z nenehno spremembo zakonodaje in strožjim sankcioniranjem hujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Da bi se stanje varnosti v cestnem prometu dvignilo na višjo raven, bi morale države vložiti bistveno več truda v izboljšanje prometne infrastrukture, v razvoj prometne kulture in v povečanje prometne discipline vseh udeležencev cestnega prometa.
Keywords: cestnoprometni prekršek, zaseg, motorno vozilo, policija, policijsko pooblastilo
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 433; Downloads: 16
.pdf Full text (1,88 MB)

2.
Otrok kot posredna žrtev nasilja v družini : magistrsko delo
Eva Križaj, 2023, master's thesis

Abstract: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Keywords: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Published in ReVIS: 19.09.2023; Views: 730; Downloads: 70
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanja : študija primera nezakonitega lova divjadi
Samo Žerdoner, 2022, master's thesis

Abstract: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Keywords: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 762; Downloads: 67
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
5.
Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku : magistrsko delo
Simon Belšak, 2020, master's thesis

Abstract: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Keywords: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1876; Downloads: 121
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
Kartelno dogovarjanje na področju nepremičnin : magistrsko delo
Alojz Berginc, 2013, master's thesis

Keywords: konkurenca, monopol, oligopol, kartel, zakonodaja, dogovor, javni razpis, gradbeništvo, prekršek, raziskava, panoga
Published in ReVIS: 07.08.2018; Views: 2377; Downloads: 132
.pdf Full text (4,88 MB)

7.
8.
9.
Upravna enota kot prekrškovni organ po ZP-1 : diplomsko delo
Dušica Frlež, 2013, undergraduate thesis

Keywords: prekrškovni organ, prekršek, plačilni nalog, odločba
Published in ReVIS: 12.09.2017; Views: 2961; Downloads: 183
.pdf Full text (759,41 KB)

10.
Search done in 0.45 sec.
Back to top