1. |
2. Redna odpoved pogodbe o zaposlitviAlenka Šinkovec, 2017 Abstract: Diplomsko delo predstavlja institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s kratko primerjavo med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem in javnim uslužbencem. Redna odpoved je seveda le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prekineta pogodbo o zaposlitvi in s tem preneha tudi delovno razmerje. Poglavitna vira delovnega prava v Sloveniji, ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta ZDR-1 in ZJU. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja zelo pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene pravice. Gre za enostransko izjavo ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 jasno definiran in manj formalen, kot je bilo določeno v ZDR. Tako kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) tudi novi ZDR-1 v posebnem poglavju celovito ureja pogodbo o zaposlitvi, od sklenitve do prenehanja. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1.Ureditev, ki jo predpisuje ZDR-1, naj bi veljala za vsa delovna razmerja med delavcem in delodajalcem, ne glede na vrsto delodajalca ali naravo zaposlitve. Posebnost pa je za zaposlene v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, ko pride do redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, saj to področje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za to odpoved pogodbe ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč ZJU.Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v celoti. To pomeni, da ni mogoče odpovedati le posameznih določb pogodbe o zaposlitvi oziroma enostransko spreminjati bistvenih sestavin pogodbe. ZDR-1 namreč ne dopušča delne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Found in: ključnih besedah Keywords: delovna razmerja, redna odpoved, prenehanje pogodbe, zaposlitev Published: 12.07.2018; Views: 3193; Downloads: 251
Fulltext (703,12 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Postopek identifikacije za namene DDVSara Bevčar, 2020 Abstract: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV. Found in: ključnih besedah Keywords: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek Published: 09.03.2021; Views: 967; Downloads: 74
Fulltext (864,57 KB) |