1. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja. Keywords: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja Published in ReVIS: 11.05.2024; Views: 516; Downloads: 23 Full text (1,70 MB) |
2. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«. Keywords: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost Published in ReVIS: 30.09.2023; Views: 675; Downloads: 25 Full text (1,57 MB) |
3. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih. Keywords: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor Published in ReVIS: 29.10.2022; Views: 1045; Downloads: 79 Full text (1,24 MB) |
4. Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncem : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTina Velišček, 2017, master's thesis Abstract: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela
vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s
travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni
oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v
prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja
psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj
negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki.
Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in
preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z
begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in
kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov
čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo
organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki
beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom
se o njej najpogosteje pogovarjajo.
Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih
znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini
redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene
preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je
psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo
se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo
najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma
sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni
pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj
znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni.
Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in
izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in
organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih
povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga
psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na
individualni ravni in ravni organizacije. Keywords: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1245; Downloads: 0 |
5. |
6. |