Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko delo
Nika Lošić Ošlak, 2024, master's thesis

Abstract: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Keywords: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 298; Downloads: 20
.pdf Full text (1,41 MB)

2.
3.
Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policije : diplomsko delo
Nastja Fuks, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Keywords: pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Published in ReVIS: 07.07.2021; Views: 1624; Downloads: 0

4.
5.
Preiskovalna dejanja policije v predkazenskem postopku : diplomsko delo
Anja Rebec, 2015, undergraduate thesis

Keywords: predkazenski postopki, preiskave, dokazni standardi, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Published in ReVIS: 12.12.2017; Views: 5035; Downloads: 390
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
7.
Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti : magistrsko delo
Bor Jeglič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Keywords: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 22.08.2017; Views: 10943; Downloads: 274
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top