1. Digitalizacija javne uprave na primeru izvajanja e- postopkov na portalu Slovenske poslovne točke : magistrsko deloSimona Podgoršek, 2024, master's thesis Abstract: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi. Keywords: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 1168; Downloads: 70
Full text (2,72 MB) |
2. |
3. Uspešnost dostopa posameznika na ESČP : magistrsko deloPetra Zupan, 2023, master's thesis Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP. Keywords: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance Published in ReVIS: 13.02.2024; Views: 1839; Downloads: 31
Full text (2,63 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Zaščita ekonomskih in socialnih pravic v Evropi : magistrsko deloSamo Virtič, 2012, master's thesis Abstract: Evropa, ki je iznašla socialno varnost, ima danes težave z definiranjem svojega novega socialnega modela. Poleg tega so socialni sistemi danes obremenjeni z brezposelnostjo, predvsem mladih, medtem, ko se prebivalstvo stara in rodnost zmanjšuje. Pomanjkanje sredstev za zagotavljanje uravnotežene socialne politike poglablja ekonomske in socialne razlike. Država mora v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati ustrezen življenjski standard, v katerem bo imela materialna neenakost stransko vlogo. Pomembno je, da se z vsemi aktivnostmi države in njenih institucij ohranja socialna država, na kateri je Evropa gradila zadnjih sto let. Treba je zagotoviti vzdržen razvoj, ki temelji na socialni pravičnosti. V obdobju velikih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb so spori neizogibni. Pomembno je zagotoviti, da se sprti strani sporazumeta tako, da bosta lahko dalje sobivali. To je naloga evropskih institucij na področju promocije in zaščite ekonomskih in socialnih pravic. Keywords: ekonomske pravice, socialne pravice, socialna varnost, Evropska socialna listina, državna blaginja, Odbor za socialne pravice, kolektivne pritožbe, aktivna vloga države Published in ReVIS: 21.09.2017; Views: 4735; Downloads: 203
Full text (811,43 KB) |