Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditvi
Anja Kovšca, 2016

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Published: 12.07.2018; Views: 2730; Downloads: 155
.pdf Fulltext (897,27 KB)

5.
Mednarodni pravni vidik razpada SFRJ
Tadej Trček, 2016

Abstract: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Published: 12.07.2018; Views: 4166; Downloads: 257
.pdf Fulltext (469,65 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Slovensko priznanje Palestine
Katja Grudnik, 2021

Abstract: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Found in: ključnih besedah
Keywords: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Published: 27.07.2021; Views: 1847; Downloads: 380
.pdf Fulltext (2,41 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top