1. Pravica starih staršev do stikov z vnuki po prenovljeni Uredbi Bruselj II bis : diplomsko deloGregor Simčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Keywords: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Published in ReVIS: 04.10.2024; Views: 140; Downloads: 1
 Full text (566,15 KB) |
2. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, master's thesis Abstract: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Keywords: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Published in ReVIS: 20.05.2024; Views: 360; Downloads: 19
Full text (994,53 KB) |
3. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do Ukrajine : magistrsko deloTadej Trček, 2023, master's thesis Abstract: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Keywords: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 1095; Downloads: 88
Full text (863,28 KB) |
4. Razveza zakonske zveze in reorganizacija družine : magistrsko deloNeža Špenko, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Keywords: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 1023; Downloads: 66
Full text (801,84 KB) |
5. Odličnost voditeljstva v visokem šolstvu : magistrska nalogaJanja Škedelj, 2017, master's thesis Keywords: odličnost, voditeljstvo, visoko šolstvo, kakovost, model odličnosti, EFQM, poslovna odličnost, Priznanje Republike Slovenije za odličnost
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1596; Downloads: 78
Full text (1,25 MB) |
6. Slovensko priznanje Palestine : diplomsko deloKatja Grudnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Keywords: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2392; Downloads: 479
Full text (2,41 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
