1. Stromalne celice maščobnega tkiva za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa in dejavniki povezani z uspešnostjo zdravljenjaLara Redek Žnidaršič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je kronična, vnetna in degenerativna bolezen sklepov ter najpogostejša sklepna bolezen v globalni geriatrični populaciji. Prevalenca OA narašča s starostjo, dejavniki tveganja pa vključujejo debelost, spol, genetiko, ponavljajoče se obremenitve, anatomske nepravilnosti, določena bolezenska stanja in poškodbe sklepov. Sodobne možnosti zdravljenja so omejene in se osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov, vključujejo pa medikamentozno zdravljenje, redukcijo telesne teže, konservativne metode ter pri napredovali bolezni zamenjavo prizadetega sklepa. Nove možnosti zdravljenja predstavlja terapija s stromalno frakcijo celic iz maščobnega tkiva, ki je bogata z mezenhimskimi stromalnimi celicami (AD-MSC) ter obeta regeneracijo poškodovanega tkiva in izboljšanje funkcije sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem, kavzalno-neeksperimentalnem pristopu. Retrospektivna klinična raziskava je bila izvedena za obdobje med junijem 2020 in februarjem 2022 pri preiskovancih z OA kolenskega sklepa stopnje II–III, ocenjeno po klasifikaciji Kellgren-Lawrence (KL). Zdravljeni so bili z metodo aplikacije mezenhimskih stromalnih maščobnih celic (AD-MSC) in spremljani še eno leto po zdravljenju. Podatke smo pridobili iz kartotek pacientov.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da stopnja OA kolenskega sklepa, ocenjena po klasifikaciji KL, ni statistično povezana s predoperativnimi ocenami funkcionalnosti kolena, merjenimi s KOOS, niti z izboljšavami po zdravljenju z mezenhimskimi stromalnimi celicami iz maščobnega tkiva (AD-MSC). Terapija z AD-MSC je privedla do statistično značilnih in klinično pomembnih izboljšav v vseh domenah KOOS (bolečina, simptomi, šport, dnevne aktivnosti, kakovost življenja) po 3 in 12 mesecih, zlasti pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju dnevnih aktivnosti, kar kaže na veliko klinično uspešnost terapije. Učinek zdravljenja z AD-MSC se je s časom ohranjal ali celo povečeval, kar nakazuje na trajnost in dolgoročne koristi terapije. Dejavniki, kot so višja doza apliciranih AD-MSC, normalni indeks telesne mase in nižja starost, so pozitivno vplivali na uspešnost zdravljenja, medtem ko sta povišan ITM in višja starost omejevala učinkovitost v določenih domenah. Med raziskavo nismo zaznali resnih neželenih učinkov, kar potrjuje varnost uporabe AD-MSC. Ugotovili smo tudi, da se po zdravljenju z AD-MSC uporabljajo večfazni, individualizirani rehabilitacijski protokoli, ki vključujejo nadzor bolečine, postopno povečevanje obremenitev in krepitev mišic, ter se izvajajo v specializiranih kliničnih okoljih v ZDA in Evropi.
Razprava: Zdravljenje z AD-MSC je učinkovita in varna metoda za zdravljenje OA kolenskega sklepa, saj znatno izboljša funkcionalnost kolena. Za doseganje optimalne učinkovitosti zdravljenja je pomembno individualizirati zdravljenje, pri čemer upoštevamo dejavnike, kot so starost, indeks telesne mase in potrebna doza celic, ter vključimo ustrezne rehabilitacijske protokole. S takšnim pristopom lahko bolnikom z OA kolena omogočimo boljšo funkcionalnost in kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo potrebo po bolj invazivnih kirurških posegih.
Keywords: stromalne celice maščobnega tkiva, osteoartroza kolena, regenerativna medicina, varnost zdravljenja z AD-MSC, protokol rehabilitacije
Published in ReVIS: 07.06.2025; Views: 213; Downloads: 5
 Full text (2,63 MB) |
2. Trajnostna preobrazba malih in srednjih podjetij na podlagi analize življenjskega cikla organizacije : študija primera podjetja Sveča, d. o. o.Tanja Kosec, 2024, master's thesis Abstract: Trajnostni razvoj je ključnega pomena za zmanjšanje okoljskega vpliva, izboljšanje gospodarske učinkovitosti in povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Med številnimi orodji za podporo trajnostni preobrazbi podjetij je analiza življenjskega cikla organizacije (O-LCA) posebej uporabna. Magistrsko delo raziskuje teoretične koncepte trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, zelene ekonomije in trajnostnega prehoda ter metodologijo O-LCA, ki se osredotoča na kvantifikacijo okoljskih vplivov. Glavni cilj raziskave je bil prikazati primer trajnostne preobrazbe podjetja Sveča, d. o. o., z uporabo O-LCA, s katero smo ocenili in kvantificirali emisije obsegov 1, 2 in 3. V empiričnem delu smo uporabili program Umberto LCA+ in kvalitativno metodo zbiranja podatkov prek vprašalnikov, s čimer smo identificirali glavne vire emisij toplogrednih plinov, pri čemer so največje emisije izvirale iz obsega 3. Na podlagi ugotovitev smo predlagali ključne zelene ukrepe, vključno z namestitvijo homogenizatorja in mešalnega kotla, lastno sončno elektrarno, sistemom za hlajenje parafina ter mlinom za mletje plastike. Izvedeni ukrepi bodo podjetju Sveča, d. o. o., omogočili povečanje dobička iz poslovanja za do 37 %, predvsem zaradi prihranka materialov in energije. Raziskava prav tako poudarja pomembnost najema zunanjih strokovnjakov za izvedbo O-LCA, saj majhna podjetja pogosto nimajo zaposlenih z ustreznimi kompetencami.
Keywords: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, SME, O-LCA, protokol o toplogrednih plinih
Published in ReVIS: 27.03.2025; Views: 312; Downloads: 9 |
3. |
4. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAndreja Friškovec, 2023, master's thesis Abstract: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Keywords: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 1696; Downloads: 89
Full text (2,05 MB) |
5. |
6. Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDavid Cej, 2020, master's thesis Abstract: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se
spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo
učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja
se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako
izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo
razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki
kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove
kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago
za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z
opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo
nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega
ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih
napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na
koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa
tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja
magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti
upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru
čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo
ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov
kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje
delo.
Keywords: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 2205; Downloads: 144
Full text (758,11 KB) |
7. |
8. Spletna aplikacija, ki ilustrira komunikaciji UDP in TCP : Diplomska nalogaŽika Jeram, 2020, undergraduate thesis Abstract: Za razumevanje in razlaganje delovanja protokolov transportne plasti v računalniških omrežjih
obstaja več različnih načinov. Opisi protokolov so dostopni v različni strokovni literaturi, na
spletu pa obstaja mnogo strani, ki se na različne načine lotevajo obravnavanja te teme. V tej
diplomski nalogi bom predstavil spletno aplikacijo, ki ilustrira delovanje protokolov UDP in
TCP, uporabljalo pa se jo bo lahko tudi v učne namene. V prvem delu diplomske naloge najprej
povzemam razvoj referenčnih modelov računalniških omrežij in opisujem transportno plast, v
nadaljevanju pa podrobno predstavim delovanje obeh protokolov. Drugi del naloge vsebuje
potek razvoja in testiranja spletne aplikacije, izdelan pa je tudi kratek uporabniški priročnik, za
lažjo uporabo same aplikacije.
Keywords: računalniška omrežja, transportna plast, protokol UDP, protokol TCP, spletna aplikacija
Published in ReVIS: 01.10.2020; Views: 2777; Downloads: 155
Full text (3,10 MB) |
9. Postavitev wifi omrežja v manjšem podjetju : Diplomska nalogaGašper Robida, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem najprej predstavil omrežja in protokole, potrebne za njegovo delovanje, nadaljeval pa z opisom delovanja brezžičnega omrežja. Posebej so predstavljeni varnostni protokoli, ki jih brezžično omrežje uporablja za zagotavljanje varnosti podatkov uporabnikov. Velik del diplomske naloge prestavlja tudi konfiguracija brezžičnega omrežja s produkti proizvajalca Ruckus. Z mrežno tehnologijo Mesh sem odgovoril na zelo pomembno vprašanje: kaj storiti, če ne moremo zagotoviti internetnega priključka za vsako dostopno točko. Slednjo tehnologijo sem uporabil tudi v svoji konfiguraciji brezžičnega sistema. V sklepnem delu diplomske naloge je opisan program SurveyPro, ki je namenjen izvajanju meritev pokritosti brezžičnega signala in dejanskih meritev v podjetju, v katerem je postavljeno brezžično omrežje. Meritve pokažejo pokritost brezžičnega signala z grafičnim prikazom na tlorisu, ki ga pred začetkom izvajanja meritev ustrezno kalibriramo. Slednje je za stranko ključnega pomena, saj je to končna informacija, ali je brezžično omrežje ustrezno postavljeno in ali je pokritost po vseh prostorih ustrezna.
Keywords: Wi-Fi, protokol, varnost, signal, omrežja, Ruckus, dostopna točka
Published in ReVIS: 11.09.2020; Views: 4781; Downloads: 196
Full text (2,57 MB) |
10. |
