1. Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19 : diplomsko deloAlex Njivar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Keywords: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Published in ReVIS: 13.01.2023; Views: 809; Downloads: 117
 Full text (1,18 MB) |
2. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAmela Tabaković, 2022, undergraduate thesis Abstract: S terminom mobing označujemo duševno ali čustveno zlorabljanje ter nasilno vedenje na
delovnem mestu. Pojavi se, kadar skupina sodelavcev, en sam sodelavec, nadrejeni ali podrejeni
izvaja načrtna in nemoralna dejanja do drugega posameznika. Ta dejanja se morajo dogajati
daljše časovno obdobje, da bi jih lahko označili kot mobing oziroma trpinčenje.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem mobing,
vrste, oblike in posledice mobinga, kako mobing prepoznati ter vzroke za nastanek mobinga. V
empiričnem delu pa smo preverili prisotnost mobinga v izbranem podjetju in ugotovili, kakšno
vlogo imajo spol, položaj in starost pri tem.
Osnovni namen diplomskega dela je širši javnosti predstaviti pojem mobing in jo seznaniti o
posledicah, ki jih ta težava prinaša, hkrati pa na primeru podjetja X proučiti prisotnost mobinga.
Keywords: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, organizacija, posameznik
Published in ReVIS: 15.09.2022; Views: 839; Downloads: 68
Full text (1,07 MB) |
3. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAna Vukićević, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Keywords: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Published in ReVIS: 22.09.2021; Views: 1541; Downloads: 144
Full text (1,07 MB) |
4. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjePrimož Rakovec, 2015, master's thesis Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1209; Downloads: 98
Full text (893,75 KB) |
5. |
6. Ustavni vidiki varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu (mobingom) : doktorska disertacijaDžemal Kočan, 2016, doctoral dissertation Keywords: mobing, delovna mesta, psihično nasilje, zaposleni, pravno varstvo, pravna ureditev, odškodninska odgovornost, spori, reševanje, disertacije
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2862; Downloads: 235
Full text (2,64 MB) |
7. |
8. |
9. Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družiniNina Rous, 2017, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave.
Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči.
Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah.
Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Keywords: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Published in ReVIS: 06.03.2018; Views: 3965; Downloads: 166
Full text (1,04 MB) |
10. |
