Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razlastitev v javnem interesu
Aleš Brežnjak, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: razlastitev, lastninska pravica, javna korist, odškodnina, razlaščenec, razlastitveni zavezanec, služnost
Published: 13.12.2017; Views: 4023; Downloads: 223
.pdf Fulltext (1,19 MB)

2.
3.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3536; Downloads: 240
.pdf Fulltext (1,67 MB)

4.
5.
Dolgoročni najem kot alternativa sedanji ureditvi pridobitve stvarnih pravic na zemljiščih cestnega sveta za potrebe javnih cest
Irena Karčnik, 2022

Abstract: Prvenstveni predmet raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, ali bi bil dolgoročni najem cestnega sveta slovenskih občinskih cest tako za upravljavce kot lastnike bolj sprejemljiv od možnosti, ki jih ponuja trenutna ureditev pri urejanju stvarnopravnega stanja obstoječih občinskih cest. Tematika izhaja iz razkoraka med zakonsko opredeljenim pojmom javne ceste in dejanskim stanjem na področju cest. V raziskavi predstavljamo teoretična izhodišča, analizo zakonskih podlag in praks na tem področju ter primerjavo s tujimi izkušnjami. Izvedli smo empirično analizo stanja in tako pridobili podatke o organizacijski strukturi upravljavcev javnih cest v Sloveniji, številu zaposlenih na tem področju, obsegu urejenosti na stvarnopravnem področju javnih cest v slovenskih občinah, urejenosti občinskih predpisov na tem področju, odnosu upravljavcev do ugotovljenega stanja, finančnih posledicah, povezanih s področjem raziskave, in načrtih upravljavcev na področju raziskave. Namen raziskave je bil tako s teoretičnega stališča, v smislu pregleda in kritične ocene veljavne zakonodaje s področja urejanja javnih cest, kot s praktičnega stališča, z vidika posledic nezadostne definiranosti in nespoštovanja predpisov, ovrednotiti in predvideti posledice, ki so rezultat trenutnega stanja na področju pravnega položaja javnih cest. Cilj raziskave je bil ugotoviti primernost dolgoročnega najema zemljišč cestnega sveta slovenskih občinskih cest kot alternative možnostim, ki jih ponuja trenutna ureditev pri urejanju pravnega položaja obstoječih javnih cest. Možnost sklenitve dolgoročnega najema zemljišč se je izkazala kot dobrodošla predvsem kot vzporedna dodatna možnost trenutni ureditvi. Pridobljena izhodišča so lahko osnova za pripravo podlag za učinkovitejše reševanje problematike in vzpostavitev zakonitega stanja na področju stvarnopravnega stanja javnih cest.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javne ceste, pridobitev zemljišč, razlastitev, dolgoročni najem zemljišč, ekonomičnost
Published: 10.06.2022; Views: 87; Downloads: 5
.pdf Fulltext (7,27 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top