Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
Medkulturne razlike med zaposlenimi v motivaciji in zadovoljstvu z delom
Barbara Glažar, 2021

Found in: ključnih besedah
Keywords: kulturne razlike, hotelirstvo, receptorji, motivacija, zadovoljstvo, magistrsko delo
Published: 12.01.2022; Views: 918; Downloads: 108
.pdf Fulltext (2,54 MB)

22.
23.
Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe
Melani Ploj, 2022

Abstract: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Found in: ključnih besedah
Keywords: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Published: 20.01.2023; Views: 572; Downloads: 33
.pdf Fulltext (930,44 KB)

24.
Dejavniki uspešnega poslovnega komuniciranja med Slovenci in Španci
Lidija Posavac, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: poslovni bonton, medkulturne razlike, poslovno komuniciranje, magistrsko delo
Published: 07.02.2023; Views: 569; Downloads: 47
.pdf Fulltext (1,88 MB)

25.
Laboratoriji za raziskavo življenjskega sloga kot načina za inovacijo in prepoznavanje lokalnih posebnosti
Marko Ćućić, 2022

Abstract: Ta študija je preiskava učinkov inovacije izdelkov na lokalne posebnosti znamke Samsung v mednarodnem okolju. Magistrsko delo je strukturirano z uporabo obstoječe literature o inovaciji izdelkov in z vpogledom v kulturne razlike ljudi na različnih območjih. To naj bi pomagalo pridobiti boljši vpogled v ozadje raziskav in dokaze na teh področjih. Kvantitativni pristop je bil sprejet kot metoda za zbiranje primarnih podatkov za raziskavo ugotavljanja odnosa kupcev do inovacije izdelkov. V raziskavi smo spremljali iznajdljivost podjetja, ki ob inovaciji ohranja identiteto svoje blagovne znamke. Ocenjeno je bilo potencialno tveganje za identiteto blagovne znamke in tista tveganja, ki bi lahko bila neizbežna v procesu inovacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kulturne razlike, tveganje, pozicioniranje, proces, inovacija.
Published: 11.03.2023; Views: 417; Downloads: 20
.pdf Fulltext (626,66 KB)

26.
27.
Upravljanje sprememb na državnem tožilstvu Republike Slovenije skozi vidik različnih starostnih kultur
Aleš Juvančič, 2023

Abstract: V magistrski nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor ali je proces uveljavljanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije možno izboljšati. V prvem delu smo na podlagi deskriptivne analize virov razložili postopek uveljavljanja sprememb v organizaciji. Hkrati nas je zanimalo, ali starost zaposlenih vpliva na uveljavljanje sprememb v organizaciji, zato smo vprašanje poglobili in prikazali različne modele upravljanja sprememb v organizaciji ter v raziskavo vključili komponento aktualnih starostnih skupin v organizaciji. Grob vpogled v uveljavljanje sprememb v organizacijah smo dobili z analizo dobrih primerov iz prakse doma in v tujini. V drugem delu smo v raziskavi uporabili dva pristopa. Z anketnim vprašalnikom z 18 vprašanji smo dobili mnenje zaposlenih o strinjanju s posameznimi koraki uvajanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije in v nadaljevanju s 13 intervjuji preverili, kako se zaposleni počutijo ob uveljavljanju sprememb, kje vidijo prednosti in slabosti ter kje in na kakšen način vidijo možnosti za izboljšavo procesa uvajanja sprememb v organizaciji. Glavne ugotovitve raziskave so, da se zaposleni zavedajo sprememb ter imajo dovolj znanja in sposobnosti, vendar ne čutijo, da jih organizacija dovolj vključuje v proces upravljanja sprememb oziroma ne zagotavlja dovolj podpore, ko so spremembe vpeljane. Naloga predlaga dve možnosti za izboljšanje: vpeljava ambasadorjev, ki bi pomagali zaposlenim v procesu uveljavljanja sprememb, in vpeljava sistema za anonimno podajanje povratnih informacij in predlogov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: spremembe, upravljanje sprememb, organizacija, starostne razlike, organizacijske kulture, modeli upravljanja sprememb, ADKAR
Published: 10.06.2023; Views: 358; Downloads: 31
.pdf Fulltext (2,29 MB)

28.
29.
30.
Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše Jugoslavije
Ana Mirenić, 2023

Abstract: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena. U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Published: 27.10.2023; Views: 380; Downloads: 11
.pdf Fulltext (13,55 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top