31. Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščineLana Nastja Anžur, 2017 Abstract: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2811; Downloads: 155
 Fulltext (785,37 KB) |
32. |
33. Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporovSanijela Kurtović, 2018 Abstract: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Found in: ključnih besedah
Keywords: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Published: 18.10.2018; Views: 2454; Downloads: 152
Fulltext (736,24 KB) |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. |
