Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo. Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje. Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja, težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas. Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje. Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše. Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Keywords: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Published in ReVIS: 18.06.2024; Views: 182; Downloads: 3
Full text (1,10 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Keywords: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 846; Downloads: 122
Full text (1,18 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Keywords: predšolski otrok, samostojnost, spodbujanje, vzgoja, razvojne faze in mejniki
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2020; Downloads: 128
Link to full text
This document has many files! More...

Keywords: državno tožilstvo, izvršilna oblast, samostojnost, učinkovitost, uspešnost, sodišče, policija, kazenski postopek
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2778; Downloads: 147
Full text (816,77 KB)

Abstract: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Keywords: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2550; Downloads: 170
Full text (1,57 MB)