1. Individualizacija kazenskih sankcij z vidika namena kaznovanja : magistrsko deloSara Simončič, 2024, master's thesis Abstract: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Keywords: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Published in ReVIS: 26.02.2025; Views: 365; Downloads: 22
 Full text (1,27 MB) |
2. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Keywords: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 437; Downloads: 18
Full text (1,18 MB) |
3. Nespoštovanje jurisdikcije Sodišča Evropske unije-primerjalna analiza izbrane judikature po drugem odstavku 260. člena PDEU : magistrsko deloTina Habjan, 2020, master's thesis Abstract: Obravana sta dva tožbena postopka, ki se izvajata na podlagi jurisdikcije Sodišča Evropske unije. Prvi tožbeni postopek je izveden zaradi neizvrševanja obveznosti s strani držav članic, ki temelji na 258. členu PDEU in drugi postopek zaradi neizvrševanja sodbe na podlagi drugega odstavka 260. člena PDEU. Za oba člena je narejena zgodovinska analiza njunega razvoja skozi pogodbe Evropske unije ter prikazane postopkovne faze. Gre za predstavitev predpravdnega in pravdnega dela postopka po 258. in 260. členu PDEU. K predstavitvi postopka po 258. členu PDEU je dodana sodna statistika Sodišča Evropske unije za obdobje 1997-2018. V okviru postopka po drugem odstavku 260. člena PDEU je narejena prva primerjalna analiza, kjer so analizirane finančne sankcije. Primerjalno so analizirani predlogi Evropske komisije, generalnih pravobranilcev in končne odločitve Sodišča Evropske unije, ki temeljijo na 38 izbranih sodbah Sodišča Evropske unije. V drugo primerjalno analizo sta vključena oba tožbena postopka in skupno 64 izbranih sodb Sodišča Evropske unije. Primerjalno je analiziran časovni potek obeh postopkov, ki zajema predpravdni in pravdni del obeh postopkov ter vmesni postopek izvrševanja sodbe Sodišča Evropske unije. Pri pisanju se primarno uporabljata deskriptivna in analitično primerjalna metoda. Sekundarno so uporabljene: zgodovinska, komparativna, kvantitativna, kvalitativna in metoda sinteze. Na podlagi narejenih obeh primerjalnih analizah je na koncu dodano poglavje, kjer so predstavljeni predlogi za izboljšave, katere bi bilo možno uresničiti v praksi. Glavnina predlogov je podanih za izboljšavo predpravdnega postopka po 258. členu in drugem odstavku 260. člena PDEU. Dodatno sta podana predlog za avtomatično naložitev pavšalnega zneska v pravdnem postopku po 258. in tretjem odstavku 260. člena PDEU ter predlog za izboljšavo koeficienta trajanja. Predloge za izboljšave lahko uporabi Evropska komisija pri pripravah svojih sporočil ter Sodišče Evropske unije pri svojih letnih poročilih.
Keywords: 258. člen PDEU, drugi odstavek 260. člena PDEU, primerjalna analiza, finančne sankcije, časovna analiza postopkov, judikatura Sodišča Evropske unije
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 2175; Downloads: 113
Full text (5,48 MB) |
4. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarja : diplomsko deloDanijela Golob, 2020, undergraduate thesis Abstract: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Keywords: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Published in ReVIS: 01.12.2020; Views: 2242; Downloads: 111
Full text (650,50 KB) |
5. |
6. |
7. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napake : magistrsko deloAlja Koračin, 2017, master's thesis Abstract: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Keywords: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 5065; Downloads: 260
Full text (582,75 KB) |
8. |
9. |
10. |
