11. |
12. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 959; Downloads: 76
 Fulltext (877,55 KB) |
13. Odvisnost višine odobrenih javnih investicijskih sredstev od demografskih, geografskih in ekonomskih lastnosti občinSimon E. Pantar, 2021 Found in: ključnih besedah
Keywords: projekt, projektni menedžment, investicija, investicijska funkcija, investicijski projekt, vodja projekta, projektna skupina, finančna sredstva, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 785; Downloads: 84
Fulltext (1,60 MB) |
14. Generacijske skupine, osebnostne lastnosti zaposlenih in stili vodenja v organizacijahDušan Janežič, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: generacijska skupina, osebnostni tipi, vodenje, stili vodenja, organizacije, zadovoljstvo, fluktuacija zaposlenih, magistrske naloge
Published: 30.06.2022; Views: 572; Downloads: 126
Fulltext (1,63 MB) |
15. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazumaMaja Stanišič, 2022 Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Published: 14.12.2022; Views: 601; Downloads: 38
Fulltext (1,05 MB) |
16. |
17. Uvedba nove znamke Blossom na trgGaja Pazlar, 2023 Abstract: V današnjem svetu je trg preplavljen z različnimi znamkami. Uvedba nove blagovne znamke na trg postaja vse bolj kompleksen proces, ki pred začetkom zahteva zbiranje podatkov z različnih področij. V diplomskem delu smo proučili določene komponente, ki nam bodo pomagale pri uvedbi nove znamke kozmetičnih produktov na trg. Med komponentami proučevanja je tudi raziskava trga s pomočjo anketnega vprašalnika, ki kaže, da je za ljudi najpomembnejša kvaliteta znamke, zaradi katere ostanejo zvesti določeni blagovni znamki. Ugotovili smo, da kupci kozmetične izdelke največkrat kupujejo v fizičnih trgovinah ter da jih zanimajo razvojno naravnane znamke. Ugotovitve so prikazane v tržni raziskavi o uvedbi nove znamke na trg. Anketni vprašalnik je izpolnilo 264 ljudi z območja celotne Slovenije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Blagovna znamka, uvajanje blagovne znamke, ciljna skupina, raziskava trga, strategija vstopa na trg, znamčenje, identiteta znamke, moč znamke, obljuba znamke, podoba znamke.
Published: 04.07.2023; Views: 341; Downloads: 212
Fulltext (1,40 MB) |
18. Projekt odličnost . vozlišče podjetniške odličnostiTadeja Primožič, Manca Grčar, 2023 Found in: ključnih besedah
Keywords: pristop CLLD, pristop LEADER, Evropski sklad za regionalni razvoj, Lokalna akcijska skupina, endogeni potenciali, CLLD approach, LEADER approach, European Regional Development Fund, Local Action Group, endogenous potentials
Published: 19.02.2024; Views: 126; Downloads: 4
Fulltext (633,29 KB) |
19. |
