1. Sindikalna svoboda : magistrsko deloEma Kaštrun, 2024, master's thesis Abstract: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Keywords: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog
Published in ReVIS: 29.10.2024; Views: 496; Downloads: 30
 Full text (3,45 MB) |
2. Kolektivna pogajanja in kolektivna pogodba : diplomsko deloIvana Kovač, 2017, undergraduate thesis Abstract: Dandanes v svetu velja, da so kolektivne pogodbe v demokratičnih državah s tržnim gospodarstvom učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji, ki med drugim omogočajo urejanje področij, ki niso urejena v okviru Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so razvojno gledano rezultat pravice delavcev do sindikalnega združevanja, ki je temeljna pravica svobode delovanja sindikatov.Zaradi hitro rastočega gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti je pravica do kolektivnega pogajanja pomemben vidik socialnih partnerjev za predstavljanje in doseganje svojih zahtev ter še kako pomembna za uravnotežen in skladen razvoj trga dela, urejanje konfliktnih ekonomsko-socialnih razmerij, vzpostavljanje socialnega miru ter krepitev splošne demokratične ravni v družbi in posamezni državi, katere cilj je tudi socialni dialog. S socialnim dialogom ustvarjamo temeljno komunikacijo v družbeni skupnosti, kar vodi k razvoju svobode, varnosti in človeškega dostojanstva. V tem je izredno pomembno tudi delo socialnih partnerjev,ki je uspešneje, kolikor bolj so izenačeni z realno močjo, pri čemer je ključnega pomena za kakovosten socialni dialog njihovo medsebojno spoštovanje, ki je pomemben element za enakopravno varovanje interesov delavcev v kolektivnih pogajanjih, še posebej v času krize, ki nas bo spremljala še vrsto let in je največji izziv za medsebojne odnose. V diplomskem delu se osredotočamo na varovanje interesov vseh socialnih partnerjev, katerega temelj je socialni dialog, pri tem pa skušamo skozi zakonitosti procesa kolektivnih pogajanj in njegovih značilnosti spoznavati temeljne značilnosti kolektivne pogodbe pri nas in v Nemčiji, Italiji ter Avstriji, pri čemer nas zanima tudi pomen zakonskih temeljev za zagotavljanje kakovostnega socialnega dialoga.
Keywords: kolektivna pogodba, kolektivna pogajanja, socialni partnerji, socialni dialog, varovanje interesov, kakovost socialnega dialoga
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 4565; Downloads: 256
Full text (1,32 MB) |
3. |
4. Krepitev socialnega dialoga v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSiniša Marković, 2015, master's thesis Keywords: socialni dialog, socialno partnerstvo, socialni partnerji, kolektivna pogodba, Ekonomsko-socialni svet, delodajalci, delojemalci, sindikati, država, Slovenija
Published in ReVIS: 12.12.2017; Views: 4348; Downloads: 187
Full text (1,39 MB) |
5. |
