1. Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko deloGašper Jarkovič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Keywords: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Published in ReVIS: 01.07.2024; Views: 797; Downloads: 30
 Full text (1,39 MB) |
2. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko deloAlja Kočevar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Keywords: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 1098; Downloads: 23
Full text (409,09 KB) |
3. Pomen in ocena učinkov trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur : doktorska disertacijaMojca Osredkar Mergole, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava pomen in oceno učinkov trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in članicami Mercosurja. Globalizacija povečuje povezanost nacionalnih trgov in soodvisnost držav po vsem svetu, kar pomeni, da vse države razvijajo svoja gospodarstva v skladu z enotnimi pravili in predpisi, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije. Liberalizacija trgovine velja za ključno politiko globalizacije. V raziskavi obravnavamo podlage za nastanek in pomen regionalnega trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur. Namen sprejetja sporazuma o prosti trgovini med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja je postopna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter odprtje trgov javnih naročil pogodbenic. Empirični del raziskave temelji na oceni učinkov sproščanja trgovinskih ovir na primeru trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosur ter ekonometrični oceni trgovinskih učinkov sporazuma ter učinkih na gospodarsko rast. V ekonometričnih ocenah so uporabljeni panelni podatki za obdobje med letoma 2009 in 2019. S faktorsko analizo z metodo glavnih komponent in gravitacijskim ekonometričnim modelom potrdimo, da obstajajo pomembne razlike v obsegu trgovanja med članicami EU in članicami Mercosurja. Različen vpliv sproščanja trgovinskih ovir na gospodarsko rast držav EU in držav Mercosurja identificiramo s korelacijo in panelno regresijo. Na osnovi rezultatov korelacije in panelne regresije potrdimo, da obstajajo razlike glede možnosti trgovanja v agroživilskem sektorju med državami EU in Mercosurja. S korelacijo preverimo razlike glede možnosti trgovanja Slovenije z državami članicami Mercosurja na področju agroživilske industrije. Omejitev raziskave predstavlja omejen časovni okvir razpoložljivih sekundarnih podatkov presečnih enot Na podlagi rezultatov potrdimo temeljno tezo doktorske disertacije, da sproščanje trgovinskih ovir v okviru regionalnega trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja prinaša ekonomske koristi. Raziskava predstavlja najnovejšo podlago za vrednotenje učinkov sproščanja trgovinskih ovir med državami EU in Mercosurjem ter pomembno prispeva k bazi znanja s podrobnejšim opisom pomena sprostitve trgovinskih ovir v agroživilskem sektorju kot pogoj za utrditev tržnega položaja EU podjetij in korak naprej v EU prizadevanjih za reformo kmetijstva v širšem družbenem smislu.
Keywords: trgovinski sporazum, EU, Mercosur, gravitacijski model, panelna regresija
Published in ReVIS: 18.04.2024; Views: 1115; Downloads: 29
Full text (6,63 MB) |
4. Kako izkoristiti trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom : magistrsko deloSabina Nepužlan Draksler, 2023, master's thesis Abstract: S 1. januarjem 2021 je Združeno kraljestvo postalo tretja država. Izstop z enotnega trga oziroma iz carinske unije pomeni, da ni več prostega pretoka blaga in je to pri uvozu ali izvozu predmet carinskih kontrol in carinskih formalnosti, prav tako pa tudi kapitala, storitev ali ljudi. Državi si na podlagi sporazuma priznavata visoko stopnjo zaščite, ohranjata konkurenčne pogoje brez nepotrebnih ovir, številne ugodnosti in poenostavitve ter zelo svoboden dostop do trga, ki lajša gospodarsko sodelovanje. Kljub temu pa za podjetja to predstavlja soočanje s številnimi trgovinskimi ovirami, prilagoditvami na obeh straneh. Pestijo jih dodatni stroški, ki so povezani z inšpekcijskimi pregledi ali z dolgotrajnejšimi oziroma dražjimi potnimi stroški in zavarovanjem. Podpisnici sta gospodarsko druga za drugo zelo pomembni in njuno trgovanje ima zelo dolgoročne razsežnosti. Obravnavana tematika povezuje razvoj dogodkov, ki so bili povod za nastanek navedenega sporazuma, statistične prikaze gibanja blaga in pomembnost razumevanja ter predvsem koristi, ki jih prinaša preferencialno poreklo blaga. Magistrsko delo na podpisanem sporazumu med Združenim kraljestvom in Severno Irsko ter EU predstavi preferenciala trgovinska pravila, ki gospodarskim subjektom s pomočjo porekla blaga omogočajo pridobitev ugodnosti oziroma zmanjšanja uvoznih ali izvoznih dajatev. Prav tako s pomočjo trgovinskih tokov ugotavlja primerjavo med carinsko unijo in obdobjem po izstopu ter nakazuje možnost razvoja v prihodnosti.
Keywords: trgovinski sporazum, Združeno kraljestvo, Evropska unija, poreklo blaga, brexit
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 1276; Downloads: 36
Full text (1,04 MB) |
5. Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov : magistrsko deloJan Bojović, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Keywords: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Published in ReVIS: 12.12.2023; Views: 1220; Downloads: 35
Full text (775,78 KB) |
6. Anglo-ameriška uprava na območju Bovca in Kobarida : magistrsko deloBoštjan Kanc, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje stanje na območju Bovca in Kobarida v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) od 12. junija 1945 do zaključka uprave 15. septembra 1947. Uvedba ZVU ni bila posledica dogodkov med drugo svetovno vojno. Korenine spora med Slovenci in Italijani, zaradi katerega je bila uvedena ZVU, sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Z namenom prikaza dogodkov, ki so privedli do uvedbe ZVU, so v magistrskem delu raziskani tudi ti dogodki. Magistrsko delo v nadaljevanju prouči razmere na Bovškem in Kobariškem v času ZVU. Magistrsko delo proučuje tudi razmere v času pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo in odziv prebivalcev na sklenjeno pogodbo. Raziskava je pokazala poglede prebivalcev na razmere na Bovškem in Kobariškem v času izvajanja ZVU ter njihov odziv na sklenjeno mirovno pogodbo. Večina prebivalcev Bovškega in Kobariškega se ni strinjala, da je bilo njihovo območje po sklenitvi Beograjskega sporazuma priključeno coni A, ki so jo upravljali zavezniki. Pričakovali so, da bo po osvoboditvi njihovo območje priključeno Jugoslaviji. Manjšina prebivalcev se je strinjala s priključitvijo coni A, saj so poznali namene in dejanja novih jugoslovanskih oblasti. Želeli so si življenja v demokratični družbi. S sklenjeno mirovno pogodbo se je večina prebivalstva strinjala, saj je bilo Posočje po uveljavitvi mirovne pogodbe priključeno Jugoslaviji. Manjši del prebivalstva zaradi ekonomskih ali političnih razlogov ni bil zadovoljen, da jim bo po uveljavitvi mirovne pogodbe vladala jugoslovanska komunistična oblast. Tudi oni so si želeli živeti skupaj z ostalimi Slovenci v skupni državi, vendar ne pod komunistično oblastjo. V tej skupini so bili predvsem bogatejši kmetje, trgovci, gostilničarji, duhovniki in nasprotniki novih jugoslovanskih oblasti, ki se jih je veliko odselilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Keywords: Beograjski sporazum, Zavezniška vojaška uprava, Bovec, Kobarid, mirovna pogodba z Italijo
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 1187; Downloads: 50
Full text (2,07 MB) |
7. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma : magistrsko deloMaja Stanišič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Keywords: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Published in ReVIS: 14.12.2022; Views: 1436; Downloads: 49
Full text (1,05 MB) |
8. Odnosi med Severno Makedonijo in Grčijo s posebnim ozirom na članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji : diplomsko deloAmela Xheka, 2022, undergraduate thesis Abstract: Republika Severna Makedonija je država, ki je svojo pot začela zelo spodbudno, saj se je osamosvojila v miru in je svojo aktivno integracijo v mednarodne skupnosti začela med prvimi izmed republik nekdanje skupne države. Nekaj časa je bila tudi prva med kandidatkami, vendar se je pri tem začela neuspešno soočati z izzivi – spor z Grčijo glede imena, etični konflikti med Makedonci in Albanci, nacionalistična politična gibanja, katerih negativne posledice so se pokazale v družbeni nestabilnosti, gospodarskem in političnem nazadovanju in nenazadnje na mednarodnem ugledu zaradi makedonsko-grškega spora. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinska metoda, deskriptivna metoda in analitična metoda. Namen raziskave je bil analizirati in predstaviti odnos med Republiko Severno Makedonijo in Republiko Grčijo, ki vključuje analizo spora pred in po sklenjenem Prespanskem sporazumu, vpliv spora na razvoj Severne Makedonije in priložnosti in izzive, ki čakajo Severno Makedonijo pri vstopu v Evropsko unijo. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Republika Severna Makedonija s Prespanskim sporazumom rešila dolgoletni problem, ki je prinesel zaupanje državljanov, vlagateljev in mednarodne skupnosti. S tem se je spodbudilo tudi gospodarstvo, z novo politiko sodelovanja pa se je izboljšal tudi položaj manjšin. Z mednarodnega vidika je makedonska država prosperirala, saj se je tako hitro včlanila v vojaško zvezo NATO, članstvo v Evropski uniji pa je vse bližje
Keywords: Makedonija, Evropska unija, Prespanski sporazum, spor, Grčija, NATO, članstvo
Published in ReVIS: 08.09.2022; Views: 1398; Downloads: 60
Full text (514,55 KB) |
9. Londonski sporazum 1915 : pomen in poslediceNaja Bogataj, 2022, master's thesis Abstract: Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.
Keywords: prva svetovna vojna, velesile, pogajanja, tajni sporazum, Londonski sporazum
Published in ReVIS: 30.06.2022; Views: 2545; Downloads: 0 |
10. Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko deloVika Lisac, 2021, undergraduate thesis Abstract: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Keywords: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 2121; Downloads: 73
Full text (883,50 KB) |
