1. Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krviJasmina Ivanković, 2023, not set Abstract: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju. Keywords: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa. Published in ReVIS: 06.10.2023; Views: 614; Downloads: 37 Full text (1,33 MB) |
2. Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezniTeodor Kelc, 2023, not set Abstract: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi.
V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo. Keywords: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt. Published in ReVIS: 02.06.2023; Views: 700; Downloads: 31 Full text (755,06 KB) |
3. Strah pred porodom : diplomska nalogaAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino. Keywords: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 828; Downloads: 74 Full text (1,26 MB) |
4. |
5. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov. Keywords: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim Published in ReVIS: 21.06.2022; Views: 1438; Downloads: 139 Full text (311,18 KB) |
6. Strah pred javnim nastopanjem : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeSonja Benčina, 2014, undergraduate thesis Abstract: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje. Keywords: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1685; Downloads: 117 Full text (601,30 KB) |
7. Smisel življenja v očeh starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi : doktorska disertacijaŠejla Gazibara, 2018, doctoral dissertation Abstract: Problem, ki smo ga raziskovali v doktorski disertaciji, je pojav videnja starosti kot
življenjskega obdobja, v katerem življenje izgubi smisel. Namen raziskave je bil prek
pričevanja starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi, ugotoviti, kako uspešni so stari
ljudje pri odkrivanju smisla v starosti.
Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje zmožnosti starih ljudi za odkrivanje smisla v
posameznem trenutku, trpljenju, krivdi in smrti, ki so značilni za življenjsko obdobje starosti.
Zaradi ozke usmerjenosti v smisel življenja v starosti smo za teoretično izhodišče, poleg
ugotovitev predhodnih raziskav, uporabili tudi logoteorijo, ki se usmerja v človekovo iskanje
smisla. V raziskavi so bile uporabljene kvalitativna metoda sekundarne analize podatkov,
kvantitativna metoda anketnega raziskovanja in kvalitativna metoda poglobljenih intervjujev.
Naša glavna ugotovitev je bila, da stari ljudje v domovih življenje v starosti v veliki meri
doživljajo kot smiselno, starost pa je enako ali celo bolj izpolnjena s smislom v primerjavi s
preteklimi življenjskimi obdobji. Smisel v starosti se nanaša in išče večinoma skozi
doživljajske vrednote oziroma prek doživljanja narave, kulture in umetnosti ter v veliki meri
tudi skozi ljubezen do sočloveka. Starost je življenjsko obdobje, ki je na svojevrsten način
prežeto s smislom, v veliki meri ravno zaradi neizogibnega trpljenja. Stari ljudje v veliki
večini uspešno odkrivajo smisel v življenjskem obdobju starosti ter so v veliki večini tudi
srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Svoje življenje v prihodnosti vidijo kot smiselno, o
prihodnosti pa večinoma ne razmišljajo. Stari ljudje se ne bojijo smrti in jo v veliki večini
sprejemajo kot sestavni del in končno dejanje življenja. Keywords: smisel življenja, smisel starosti, smisel trpljenja, strah pred smrtjo, smisel smrti, zdravstvena nega, doktorske naloge Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1399; Downloads: 91 Link to full text This document has many files! More... |
8. Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen : doktorska disertacijaSanja Lucija Pečnik, 2013, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot
sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno
oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na
zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo
zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je
zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška
organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na
razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna
komunikacija zobozdravnika.
Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva
uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto
zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo
oceno zadovoljstva z zobozdravstvom.
Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca
zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno
zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo)
približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva.
Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o
zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost
aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z
zobozdravstvom.
Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in
na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike
profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos
zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov,
dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in
kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s
skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale
strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov
zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa
so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi
kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev.
Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi
tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v
zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci
najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški
zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik. Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1466; Downloads: 82 Full text (2,03 MB) |
9. Strah kot nepremoženjska škoda : diplomsko deloNeja Intihar, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode. Keywords: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 3144; Downloads: 290 Full text (741,44 KB) |
10. |