111. |
112. Dilema digitalne suverenosti Evropske unijeZlatko Marinič, 2023 Abstract: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Published: 18.01.2024; Views: 218; Downloads: 26
 Fulltext (1,08 MB) |
113. Upravljanje s tveganji pri upravljanju blagovne skupine pekarstva v podjetju Mercator d. o. o.Uroš Ajlec, 2023 Abstract: V magistrskem delu se poglabljamo v kritično sfero upravljanja blagovnih skupin v podjetju Mercator, d. o. o., pri čemer prepoznavamo njegovo ključno vlogo pri poslovanju. Raziskava želi razkriti učinkovitost prepoznavanja in obvladovanja tveganj znotraj blagovne skupine kruha in pekovskih izdelkov. Hipoteze raziskujejo Mercatorjevo spretnost pri prepoznavanju in zmanjševanju tveganj, vpliv sodelovanja z dobavitelji na obvladovanje tveganj, korelacijo med stopnjami tveganja in odvisnostjo od dobavitelja ter identifikacijo najbolj tveganih dobaviteljev v kategoriji kruha in pekovskih izdelkov. To raziskavo motivira potreba po izboljšanju sposobnosti vodij blagovnih skupin, kar na koncu prispeva k dragocenemu vpogledu v Mercatorjev strateški pristop obvladovanja tveganj.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tveganje, blagovne skupine, Mercator, d. o. o., strategija, obvladovanje tveganj, dobavitelji.
Published: 01.02.2024; Views: 204; Downloads: 15
Fulltext (1,41 MB) |
114. Pristopi pozicioniranja trajnostnih znamk na primeru športne obutve za prosti časMarko Damjanović, 2024 Abstract: Obutvena industrija spada med področja, ki imajo zaradi svoje proizvodnje in uporabe precej velik negativen vpliv na okolje. Negativne vplive pripisujemo tako proizvajalcem, ki v večini proizvajajo v nerazvitih državah tretjega sveta, kot tudi potrošnikom. Ti v veliki meri še zmeraj v ospredje postavljajo svoje kratkoročno zadovoljevanje potreb pred dolgoročni in trajnostni razvoj družbe ter okolja. Kot rešitev se na strani ponudnikov pojavljajo nova podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo trajnost. Tovrstna podjetja se zaradi potrošnikov, ki odločitve sprejemajo bolj na podlagi konvencionalnih lastnosti obutve, srečujejo s težavo pozicioniranja svojih izdelkov na trg za širši segment potrošnikov. V diplomskem delu iščemo odgovore na vprašanja, ali so trajnostne lastnosti športne obutve velika dodana vrednost proizvoda in ali prispevajo k percepciji kakovosti izdelka. Raziščemo področja športne obutve za prosti čas, trajnostne ponudbe znotraj obutvene industrije, nakupnih navad in vedenja potrošnikov ter strategije pozicioniranja trajnostnih znamk. Ugotovimo, da je za tovrstne ponudnike izjemnega pomena izpostaviti konvencionalne lastnosti (kakovost materialov in udobje), poleg tega pa enakovredno izpostaviti tiste trajnostne lastnosti, ki so razumljive širši populaciji (reciklirani materiali in pravično plačilo).
Found in: ključnih besedah
Keywords: Športna obutev za prosti čas, trajnostna obutev, nakupne navade, trajnostno trženje, strategija pozicioniranja.
Published: 21.02.2024; Views: 201; Downloads: 12
Fulltext (5,04 MB) |
115. |
