1.
ANALIZA STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI POŠKODOVANCIH S STRELNIM OROŽJEMJan Vrlinič, 2025, undergraduate thesis
Abstract: Izhodišča: Poškodbe, nastale s strelnim orožjem, so glavni vzrok smrti, ki prizadene mladostnike in mlade odrasle po vsem svetu, zlasti v Ameriki. V mnogih pogledih so strelne rane le vrsta penetrantne poškodbe. Tako strelna kot vbodna rana spadata pod smernice za ravnanje s poškodbami. Strelne rane lahko razvrstimo na prestrel, zastrel in obstrel. Pri oskrbi strelne rane sta zaustavitev krvavitve in hemodinamska stabilnost poškodovanca glavna cilja. Krvavitve lahko zaustavimo s pritiskom na rano, kompresijsko obvezo ali Esmarchovo prevezo. Sama oskrba je odvisna od lokacije rane. Namen raziskave je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri poškodovancih zaradi strelnega orožja. Skladno z namenom diplomske naloge smo oblikovali naslednje cilje: analizirati delež intervencij s strelnim orožjem, kjer je vzrok poskus samomora, analizirati delež intervencij s strelnim orožjem, kjer je vzrok nesreča, analizirati delež intervencij s strelnim orožjem, kjer je vzrok namerno škodovanje osebi, raziskati vlogo demografskih podatkov (spol, starost) glede na delež strelnih poškodb, ugotoviti delež intervencij, kjer so bile poškodbe s strelnim orožjem nezdružljive z življenjem, ugotoviti delež intervencij, pri katerih so bile poškodbe s strelnim orožjem življenjsko ogrožajoče, ugotoviti delež intervencij, pri katerih so bile poškodbe s strelnim orožjem lažje narave, ugotoviti najpogostejša anatomska mesta strelnih poškodb in analizirati delež intervencij v primerjavi z ostalimi intervencijami nujne medicinske pomoči.
Metode: V raziskavi smo s pomočjo vnaprej pripravljene predloge analizirali statistiko poškodb, povzročenih s strelnim orožjem. Za statistično analizo podatkov v raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, ki je temeljila na neeksperimentalni kavzalni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo virov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Novo mesto. Pregledali smo vse protokole v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023. Pregledali smo 4861 protokolov, od katerih smo v nadaljnjo analizo vključili 11 protokolov, ki so obravnavali poškodbo s strelnim orožjem. Analizo in prikaz podatkov smo opravili z Microsoft Excel 2018.
Rezultati: V obdobju 2019–2023 je ekipa nujne medicinske pomoči obravnavala 11 primerov poškodb s strelnim orožjem, kar predstavlja 0,2 % vseh opravljenih intervencij. Ugotavljamo, da so poškodbo, povezano s strelnim orožjem, pogosteje utrpeli moški (n = 10; 90,9 %) in da se poškodba, povezana s strelnim orožjem, najpogosteje dogaja v starostnih obdobjih od 21 do 40 let in od 61 do 80 let. V več kot polovici primerov je strelno orožje povzročilo lažje poškodbe (n = 6; 54,5 %). Najpogostejši del poškodovanega telesa predstavlja glava (n = 7; 63,6 %), medtem ko je bilo pet poskusov samomora, pet primerov namernega škodovanja s strelnim orožjem in samo en primer nesreče.
Razprava in zaključek: Poškodbe, povzročene s strelnim orožjem, sodijo med najkompleksnejša in najresnejša travmatološka stanja, saj zahtevajo hitro in natančno oceno ter intervencijo na terenu in med transportom v bolnišnico. Standardizirani protokoli so ključni za zagotavljanje enotnega pristopa k oskrbi poškodovancev, zmanjšanje možnosti napak, skrajšanje časa obravnave in izboljšanje izidov bolnikov. V analizi smo ugotovili, da so protokoli usmerjeni k obvladovanju kritičnih stanj, kot so huda krvavitev, poškodbe vitalnih organov in preprečevanje šoka, ter zajemajo tako specifične ukrepe obravnave na mestu dogodka kot tudi nadaljnje korake med transportom.
Keywords: strelno orožje, poškodba, protokoli nujne medicinske pomoči, nevarne situacije.
Published in ReVIS: 11.02.2025; Views: 472; Downloads: 21
Full text (1,31 MB)
