1. Stališča strokovnih delavcev o evtanaziji pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNuša Limonšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Evtanazija je v Sloveniji vse bolj obravnavana tema, ki odpira etična, pravna in klinična vprašanja. Pomemben akter razprave je društvo Srebrna nit, ki je s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) spodbudilo širšo družbeno in strokovno razpravo. Izmed posebej ranljivih skupin, ki se jih ta tema dotika, so osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP), ki se pogosto soočajo z dolgotrajnim trpljenjem, odvisnostjo od pomoči in omejeno zmožnostjo odločanja. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli 10 strukturiranih intervjujev z zaposlenimi v ZUDV Dornava. Intervjuji so omogočili vpogled v stališča zaposlenih glede evtanazije pri osebah s PMP. Podatke smo obdelali z induktivnim pristopom, oblikovali kode in jih razvrstili v ključne teme, ki prikazujejo dojemanje etičnih, pravnih in strokovnih vidikov ter dileme, s katerimi se zaposleni srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Zaposleni imajo raznolika stališča – od podpore do nasprotovanja. Večina vidi evtanazijo kot možnost preprečevanja trpljenja in zagotavljanja dostojanstvene smrti, drugi pa kot alternativo poudarjajo paliativno oskrbo in svarijo pred zlorabami. O predlogih zakonov so seznanjeni predvsem preko medijev, le redki so aktivno iskali dodatne informacije. Nekateri so se v praksi srečali z izraženimi željami pacientov ali svojcev, večina pa takih izkušenj nima. Posebej izpostavljajo pomen vnaprejšnje izražene volje, saj osebe s PMP pogosto niso sposobne samostojnega odločanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je evtanazija pri PMP razumljena predvsem kot možnost dostojanstvene smrti, ob tem pa ostajajo etične dileme, nevarnost zlorab in pomanjkljiva zakonodaja. Potrebna je jasna pravna ureditev ter dodatno strokovno izobraževanje zaposlenih.
Keywords: evtanazija, strokovni delavci, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, možganska poškodba
Published in ReVIS: 24.02.2026; Views: 366; Downloads: 10
 Full text (1,68 MB)
This document has many files! More... |
2. Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanjuALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, not set Abstract: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo.
Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Keywords: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Published in ReVIS: 15.10.2025; Views: 709; Downloads: 19
Full text (5,97 MB) |
3. |
4. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska nalogaAlja Žibret Božič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Keywords: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 2209; Downloads: 75
Full text (1,43 MB) |
5. |
