1. Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko deloKlemen Terčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Keywords: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 1160; Downloads: 23
 Full text (692,12 KB) |
2. Vpliv družbenih omrežij na delo spletnih novinarjevMitja Lisjak, 2023, not set Abstract: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Keywords: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Published in ReVIS: 10.08.2023; Views: 1159; Downloads: 42
Full text (1,30 MB) |
3. Medijska pismenost : ustvarjanje, deljenje vsebin in informacij na spletuMaja Kuralt, 2017, master's thesis Abstract: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Keywords: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1593; Downloads: 59
Full text (2,65 MB) |
4. Odnos Slovencev do spletnega nakupovanja : magistrska nalogaBarbara Leben, 2012, master's thesis Abstract: Ta magistrska naloga se posveča odnosu Slovencev do spletnega nakupovanja. Tema me je
pritegnila, saj je v Sloveniji področje spletnega nakupovanja v zadnjih letih naraščalo, kar
kaže na veliko potenciala, ki ga tovrsten nakup ima. To sem tudi podrobneje raziskala. V
teoretičnem delu je predstavljen pojem elektronskega poslovanja, razvoj in področja
elektronskega poslovanja, pojem spletnega nakupovanja, razvoj spletnega nakupovanja,
generacije potrošnikov, vrste artiklov, sestavni deli spletne trgovine, zaupanje potrošnikov,
prednosti in slabosti spletnega nakupovanja ter pravice in navodila za spletno nakupovanje. V
svoji raziskavi sem izvedla osem polstrukturiranih intervjujev med slovenskimi spletnimi
kupci. Vsak izmed njih je dobil deset enakih vprašanj, ki so se nanašala na razloge za spletni
nakup, najpogostejši razlog za spletni nakup, pogostost nakupa, internetno varnost, zaupanje v
spletno nakupovanje, kraj nakupa, izdelke ter način plačila. Na koncu sledi empirični del. V
tem delu so predstvaljeni razultati analize, kjer lahko vidimo, da slovenski kupci raje
nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah. Število nakupov je zelo različno. Nekateri
nakupujejo občasno, spet drugi bolj pogosto. Slovenski kupci prav tako dobro sami skrbijo za
varnost spletnega nakupovanja.
Keywords: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, internet, svetovni splet, nakupovanje, izdelek, stranka
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 4382; Downloads: 110
Full text (1,18 MB) |
5. |
6. Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unije : pravica do pozabe kot kolizija pravice do zasebnosti in pravice do svobode izražanjaŽiga Luknar, 2017, master's thesis Abstract: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Keywords: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3604; Downloads: 234
Full text (1,01 MB) |
7. |
