Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki se zdravijo s hemodializo, doživljajo raznoliko paleto simptomov, kot so zmanjšana telesna pripravljenost, osteoporoza, sarkopenija, utrujenost, krhkost, motnje spanja, sindrom nemirnih nog in upad kognitivnih sposobnosti. Posledica tega je pomembno zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, kar dodatno zmanjšuje telesno in kognitivno aktivnost ter s tem poslabšuje simptome. Do danes še ni jasnih farmakoloških ali nefarmakoloških intervencij, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale te škodljive učinke. Pri zdravi starejši populaciji so raziskave prikazale spodbudne rezultate gibalne in kognitivne vadbe, medtem ko so učinki kombiniranih oblik vadbe pri hemodializnih bolnikih slabo raziskani. Metode: Za izdelavo doktorske disertacije smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z metodo eksperimenta. V centru za kronično hemodializo Leonišče v Ljubljani smo izvedli unicentrično randomizirano kontrolirano klinično raziskavo. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo naključno razporedili 44 hemodializnih bolnikov v eksperimentalno (n = 22) in kontrolno (n = 22) skupino. Eksperimentalna skupina (65,7 ± 9,7 let) je med hemodializo (trikrat tedensko; 12 tednov) izvajala program med-dializnega kolesarjenja na prilagojenem ergometru in med-dializne kognitivne vadbe na platformi CogniFit na tabličnih računalnikih. Kontrolna skupina (67,2 ± 12,5 let) je bila deležna le standardne hemodializne oskrbe. Primarni izidi raziskave so rezultat pri oceni pozornosti z računalniškim testom sistema pozornosti (test aktivne pozornosti, test deljene pozornosti), rezultat na Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti in rezultat na testu mentalnega sledenja A in B. Sekundarni izidi raziskave so telesna zmogljivost (test 10 ponovitev vstajanja s stola, test moč stiska pesti, test spontane hitrosti hoje, test ravnotežja), vrednosti mediatorjev vnetja (Interlevkin 6 in C-reaktivni protein), vrednost možganskega nevrotrofičnega faktorja in ocena krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti). S testom analize variance z mešanim načrtom za ponovljene meritve med skupinama smo preverjali statistične razlike med skupinama po času za spremenljivke, ki so imele normalno porazdelitev. Za nenormalno porazdeljene spremenljivke smo za primerjavo uporabili test posplošene enačbe ocenjevanja. Rezultati: Raziskavo je zaključilo 43 hemodializnih bolnikov. Vadbena udeležba med-dializnega kolesarjenja je bila 79,9 %, s povprečnim časom 37,6 minut na posamezno vadbeno enoto. Vadbena udeležba med-dializne kognitivne vadbe je bila 84,2 %, s povprečnim časom 30 minut na posamezno vadbeno enoto. Ugotovili smo statistično značilno interakcijo med faktorjema čas in skupina pri testu aktivne pozornosti (p = 0,017), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), testu mentalnega sledenja A (p < 0,001), testu mentalnega sledenja B (p < 0,001), spontani hitrosti hoje (p < 0,001; ?p2 = 0,313) in Edmontonski lestvici krhkosti (p < 0,001). Prav tako ugotavljamo statistično značilen učinek časa pri merjenju moči stiska pesti (p = 0,002, ?p2 = 0,210), testu ravnotežja (p = 0,029), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), Interlevkinu 6 (p = 0,007), faznem kotu (p = 0,003; ?p2 = 0,198) in možganskem nevrotrofičnem faktorju (p = 0,007; ?p2 = 0,218). Razprava: Integracija inovativne, nefarmakološke, bimodalne intervencije med-dializnega kolesarjenja in kognitivne vadbe v standardno hemodializno oskrbo predstavlja celostni pristop k obravnavi hemodializnih bolnikov, ki se je izkazal kot učinkovit, varen ter enostaven za izvajanje med hemodializo, in sicer s pozitivnim vplivom na funkcionalni status bolnikov. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti.
Keywords: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti
Published in ReVIS: 27.08.2025; Views: 602; Downloads: 32
Full text (4,32 MB)

Abstract: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Keywords: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Published in ReVIS: 28.05.2020; Views: 4484; Downloads: 306
Full text (855,78 KB)