1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Pomen neformalnega druženja zaposlenih in njegove oblike v podjetju MPT, d. o. o.Nika Meh, 2020 Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali pomen neformalnega druženja zaposlenih in njegove oblike v podjetju MPT, d. o. o. Ugotavljali smo, koliko, če sploh, je zaposlenim pomembno neformalno druženje in v kakšni obliki bi zaposleni želeli ta druženja, koliko zaposlenim pomeni dobro počutje v podjetju in ali menijo, da je druženja v proučevanem podjetju dovolj in v kakšni obliki bi si ga želeli.
Ugotovili smo, da dobro počutje v podjetju na delovnem mestu zaposlenim veliko pomeni, da se zaposleni veselijo neformalnih druženj izven podjetja, hkrati pa zaposleni cenijo svoj prosti čas, zato naj podjetje z druženji ne pretirava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: neformalno druženje, komunikacija, timsko delo, organizacijska klima, organizacijska kultura.
Published: 13.12.2020; Views: 1109; Downloads: 97
 Fulltext (1,25 MB) |
7. |
8. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 560; Downloads: 45
Fulltext (877,55 KB) |
9. Kreativnost v timuVivjana Petretič, 2012 Abstract: Brez ustvarjalnosti človek ne bi mogel preživeti. Pred par desetletji pa je prišlo v ospredje tudi
timsko raziskovalno delo. Timsko delo je na eni strani narekovala potreba po novih izdelkih
in znanju, po drugi strani pa to, da se človek kot skupinsko bitje najbolje počuti v skupini.
Namen diplomske naloge je bil spoznati značilnosti dobrega tima, ugotoviti, kakšen vpliv ima
timsko delo na ustvarjalnost, raziskati zakaj in kdaj je primerno oblikovati time in poiskati
oziroma spoznati načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj je
primernejše oblikovati time, kot pa da bi vsak samostojno reševal določeno nalogo. Predvsem
pa smo želeli izvedeti kakšne so razlike v ustvarjalnosti članov tima v primerjavi s tistimi, ki
enako nalogo rešujejo samostojno. Na osnovi prebrane literature in ogledanih video
posnetkov predavanj smo v začetnih poglavjih diplomske naloge predstavili kreativnost, tim
in kreativnost v timu. Nato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje s strokovnjaki na
področju gospodarstva (Sumida d.o.o, Blejska Dobrava), šolstva (Osnovna šola Koper) in
zdravstva (Bolnišnica Valdoltra). Po opravljenem transkriptu posnetih intervjujev smo vse
zapise uredili v smiselne enote in s pomočjo kodiranja prišli do sodb. Poleg intervjujev smo
anketirali še člane timov v podjetjih, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, gledališču, v
glasbeni skupini ter v gasilski brigadi. Ugotovili smo, da je res primernejše delati v timu, in
sicer predvsem zaradi sinergijskih učinkov na vseh področjih, boljše motivacije, večje
prožnosti in hitrosti učenja ter zaradi veliko večje verjetnosti nastajanja ustvarjalnih dosežkov.
Spoznali smo, da mora ustvarjalen tim imeti dober skupinski cilj, plemenitost poslanstva,
radovedne in raznolike člane, med katerimi vlada medsebojno spoštovanje in sproščeno
vzdušje, kjer uporabljajo metode za spodbujanje ustvarjalnosti in kjer se člani kot zadovoljni
posamezniki prostovoljno povežejo med seboj in s skupnimi močmi pripomorejo k
spremembam na boljše.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustvarjalnost, kreativnost, tim, timsko delo, skupinski cilji
Published: 28.07.2021; Views: 761; Downloads: 31
Fulltext (816,79 KB) |
10. Ocena učinkovitosti pedagoškega procesa v osnovni šoli, s poudarkom na analizi timskega delaBlanka Černe, 2012 Abstract: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev.
Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega
posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji.
Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in
sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti.
V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih
šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente
timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje.
V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri
tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole.
Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi
dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o
osnovni šoli.
Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v
osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot
poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre
medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno.
Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to
primerno samo za prvi in drugi razred devetletke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi
Published: 28.07.2021; Views: 709; Downloads: 86
Fulltext (1,32 MB) |
