21. |
22. Vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopkuMaja Vukovič, 2013 Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni postopek, fizično e-vročanje, vročevalec, neuspela vročitev, javno naznanilo, posebni primeri vročanja, napake pri vročanju, ZUP, ZPP, ZKP
Published: 19.06.2019; Views: 1476; Downloads: 100
 Fulltext (940,94 KB) |
23. Postopek identifikacije za namene DDVSara Bevčar, 2020 Abstract: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Found in: ključnih besedah
Keywords: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Published: 09.03.2021; Views: 547; Downloads: 41
Fulltext (864,57 KB) |
24. Prosti preudarek v upravnem postopkuMaruša Fortun, 2020 Abstract: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Published: 29.06.2021; Views: 609; Downloads: 0 |
25. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožjaJernej Smolej, 2021 Abstract: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Published: 30.12.2021; Views: 192; Downloads: 14
Fulltext (1,75 MB) |
26. Posebni upravni postopek na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstevŠpela Zdešar Kadunc, 2020 Abstract: Ustava RS v 50. členu določa pravico do socialne varnosti, ki je potrebna pri reševanju socialne stiske posameznika. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Centri za socialno delo odločajo o pravicah iz javnih sredstev na podlagi javnega pooblastila. Upravni postopek se vodi, glede obravnavanih pravic iz javnih sredstev, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejata pravila celega postopka. V prvem delu naloge je predstavljen sistem socialne varnosti, zakonodaja s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter upravni postopek. Predstavljen je nosilec in izvajalec, pri katerem se pravice uveljavljajo. V drugem delu so obravnavane vrste in pridobitev pravic. Podrobneje so predstavljene izbrane pravice, in sicer: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in subvencija malice za učence in dijake, s poudarkom na lastnem primeru. Rdeča nit naloge je podrobna proučitev posebnega upravnega postopka. Pri informativnih izračunih oziroma odločbah je potrebno zakonodajo in postopek dobro poznati, da posameznik lahko preveri pravilnost odločbe oziroma prejetega informativnega izračuna. Z analizo lastnega primera, spletne ankete ter analize splošnih in posebnih postopkovnih določb so izpostavljene nepravilnosti v odločbah, ki se v praksi pojavljajo zaradi napak, tako informacijskega sistema kot tudi pristojnih uradnih oseb za odločanje. V zaključku dela so podani predlogi za izboljšavo sistema in njegovo večjo učinkovitost. Z nalogo želim opozoriti tudi, da smo državljani zaradi neupoštevanja določenih prihodkov v skladu z različnimi pravilniki občin v neenakem položaju ter posledično prejemniki različne višine pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialno varstvo, upravni postopek, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, enostarševska družina, kot posledica ločitve, odločba
Published: 09.02.2022; Views: 131; Downloads: 20
Fulltext (12,70 MB) |
