Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme.
Keywords: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh
Published in ReVIS: 20.12.2024; Views: 500; Downloads: 14
Full text (1,98 MB)

Abstract: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Keywords: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 1168; Downloads: 0
Full text (1,43 MB)

Keywords: komunikacija, vodenje, uspeh, vodja, zaposleni
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1923; Downloads: 67
Full text (1,46 MB)

Abstract: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in mladino. Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu. Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov) in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem Romom? Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Keywords: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 2002; Downloads: 71
Full text (1,41 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej predstavljamo njene zaključke. Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne bo.
Keywords: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 2067; Downloads: 82
Full text (1,68 MB)