Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zveze
Miran Košpenda, 2018

Abstract: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 1721; Downloads: 126
.pdf Fulltext (2,73 MB)

3.
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Katarina Cerle, 2017

Abstract: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2232; Downloads: 144
.pdf Fulltext (695,04 KB)

4.
Načelo enakosti in pravno varstvo materinstva
Katja Delost, 2017

Abstract: Urejanje področja varstva starševstva in materinstva je družbeno določen proces, ki sledi družbenim spremembam ter novim družbenim razmerjem in vrednotam, hkrati pa lahko družbeno stvarnost pomembno sooblikuje. Osrednje mesto pri urejanju in reformah omenjenega področja zavzema skozi čas spreminjajoča se vloga ženske - matere v družbenih razmerjih, posledično pa tudi nova vloga očeta, vzpostavljanje novih odnosov znotraj družine in v razmerju družine do družbene skupnosti. Tako se na področju starševstva vedno znova pojavlja tudi potreba po drugačnem urejanju pravic obeh staršev. Starševstvu in materinstvu je namenjena mednarodna in nacionalna zaščita, ki se razteza na široko področje pravnega urejanja in je usmerjena k izenačevanju možnosti depriviligirane skupine in s tem udejanjanju načela enakosti med spoloma ter med družinami z otroki in brez njih, zagotavljanju (bolj) enakovrednih možnosti za uveljavitev posameznikov na vseh družbenih področjih pa tudi varovanju splošnih družbenih interesov. Z ustrezno zakonodajo in ukrepi družinske politike se tako zagotavljajo formalne možnosti, ki zopet povratno vplivajo na dejansko stanje in nastajanje novih razmerij v družbi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: materinstvo, socialna varnost, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 1559; Downloads: 125
.pdf Fulltext (1,82 MB)

5.
Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EU
Nina Šebenik, 2017

Abstract: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2977; Downloads: 233
.pdf Fulltext (2,60 MB)

6.
7.
Ustavna ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja
Vesna Veljkovič, 2018

Abstract: Zaradi vse večje stopnje globalizacije, industrializacije in potrošništva smo svet privedli do nove vrste krize % okoljskih katastrof 21. stoletja. Večanje ekoloških pritiskov povzroča podnebne spremembe, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdnih površin, nezdravo prehrano itd. Vse našteto in več že zdaj bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, njihovo zdravje in počutje, zato v zadnjem času raste pomen pravilne in pravočasne zakonske ureditve tega področja. V ta namen sem analizirala ustavno ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja, njeno pozicioniranost v določenih ustavnih ureditvah, njen pomen za posamezno državo in možnosti za njeno zaščito na podlagi ustave. Primerjala sem ustavno ureditev v 50 naključno izbranih državah z različno stopnjo razvoja, različno kulturno in zgodovinsko dediščino ter različnim dojemanjem koncepta okoljske politike. Na podlagi izbranega vzorca sem želela ugotoviti morebitno povezavo med državno ureditvijo in možnostjo pravne ureditve obravnavanega področja. Prav tako sem želela proučiti možnosti in pomen zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja z najvišjimi akti države. Cilj naloge je bil ugotoviti, kolikšna je možnost dejanskega prehoda z zgolj deklaratorne ravni zaščite okolja na raven konkretne zakonodajne zaščite ter na kakšen način in v kolikšni meri se stopnja informiranosti ljudi odraža na splošnem dojemanju pomena področja. Ponuditi sem želela tudi rešitve in odgovore na vprašanja smotrnosti ustavne zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi rezultatov sem želela predvideti, kaj nam prinaša prihodnost okoljske politike in na kakšen način oblikovati najboljšo možno zaščito naše pravice na ustavni ravni. Pregled ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja v drugih državah, analiza domače ustavne, zakonske in druge ureditve naše pravice, rezultati statistične analize vzorca in pregled ureditve na mednarodni ravni so pripeljali do zanimivih zaključkov in možnosti. Spoštovanje okoljskega reda in zakonitosti je osnova vsake pravne države in tudi okoljsko odgovorne ekonomije. Človeštvo je prispelo do nove razvojne prelomnice. Ob vseh spremembah v tehnološkem, energetskem in kulturnem razvoju smo na pragu novega družbenega razvoja, kjer si reševanja okoljske in razvojne krize ni mogoče predstavljati brez znatnih sprememb v družbeni ureditvi. Zmanjšanje razlik v svetu lahko temelji le na miru in varnosti, na oblikovanju ekološko občutljive ekonomike in tržišča, na novi stopnji razvoja v znanosti, izobraževanju in informatiki. Enotna pravna ureditev pa bi dala osnovo vsem nadaljnjim okoljskim prizadevanjem kakor tudi čvrsto popotnico za prihodnost. Umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v najvišje pravne akte držav, enotna zakonodajna zaščita in ustrezna kontrola ter sankcije so zagotovilo okoljsko uspešne, zdrave in dostojne prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: okolje, pravice, ustavne ureditve, okoljske politike, podnebne spremembe, primerjalno ustavno pravo
Published: 06.03.2019; Views: 1644; Downloads: 109
.pdf Fulltext (1,41 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top