Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sile : diplomsko delo
Mario Marušić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Keywords: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Published in ReVIS: 29.03.2024; Views: 424; Downloads: 10
.pdf Full text (773,87 KB)

2.
Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju : primerjalnopravni vidik
Barbara Hribar, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Keywords: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Published in ReVIS: 26.01.2023; Views: 1167; Downloads: 84
.pdf Full text (1,32 MB)

3.
Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu : magistrsko delo
David Bertalanič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Keywords: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 1227; Downloads: 84
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
5.
6.
7.
Dileme sodobnega vojnega prava : diplomsko delo
Rudolf Leban, 2017, undergraduate thesis

Abstract: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Keywords: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3253; Downloads: 197
.pdf Full text (605,21 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0.4 sec.
Back to top