1. Kritična ocena sodbe v Haagu o genocidu v Bosni s posebnim ozirom na ločena mnenja sodnikovValentina Miroci, 2014 Found in: ključnih besedah
Keywords: vojno pravo, mednarodna hudodelstva, genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu, vojna, Bosna in Hercegovina, Meddržavno sodišče v Haagu, tožbe, sodbe
Published: 12.12.2017; Views: 2537; Downloads: 126
 Fulltext (1,18 MB) |
2. Trajna nevtralnost držav, pridobitev statusa ter pravice in dolžnosti nevtralnih državKaja Romšek, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: država, zunanja politika, trajna nevtralnost, mednarodno javno pravo, vojno pravo, humanitarno pravo, nevtralne države, pravice in dolžnosti, mednarodna skupnost
Published: 13.12.2017; Views: 2594; Downloads: 147
Fulltext (684,47 KB) |
3. Zločini zoper človečnostJelena Vidović, 2014 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno kazensko pravo, vojno pravo, vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, kazniva dejanja, odgovornost
Published: 15.12.2017; Views: 3198; Downloads: 199
Fulltext (552,14 KB) |
4. Rationae personae pred Mednarodnim kazenskim sodiščem pri najhujših hudodelstvihAnja Soderžnik, 2014 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazenska sodišča, vojno pravo, personalna imuniteta, vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, kazniva dejanja, odgovornost
Published: 15.12.2017; Views: 2675; Downloads: 140
Fulltext (688,34 KB) |
5. Dileme sodobnega vojnega pravaRudolf Leban, 2017 Abstract: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Published: 12.07.2018; Views: 2755; Downloads: 182
Fulltext (605,21 KB) |
6. |
7. |
8. Mednarodnopravno varstvo ranjencev, bolnikov, vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva v primeru oboroženega spopadaSilvija Sivčević, 2008 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno humanitarno pravo, mednarodno vojno pravo, Ženevska konvencija, dodatni protokol, ženevsko pravo, oborožen spopad, ranjenci, vojni ujetniki, bolniki, civilno prebivalstvo
Published: 31.05.2019; Views: 2024; Downloads: 92
Fulltext (591,83 KB) |
9. Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem KavkazuDavid Bertalanič, 2021 Abstract: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Published: 05.01.2022; Views: 851; Downloads: 66
Fulltext (1,38 MB) |
10. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področjuBarbara Hribar, 2022 Abstract: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Published: 26.01.2023; Views: 574; Downloads: 63
Fulltext (1,32 MB) |
