1. Arabska pomlad ali zima-revolucija, ki trajaAndreja Ferjančič, 2015 Abstract: Delo se ukvarja z vprašanjem arabske pomladi. Predstavi problematiko arabske pomladi kot zime in stadij revolucije opredeli kot še vedno trajajoč. Naloga je sestavljena iz več poglavij, ki od samega pojma revolucije prehajajo na področje arabske pomladi, njenega prehoda v »zimo« in nato na odziv mednarodne skupnosti. Za natančnejšo opredelitev arabske pomladi je bila uporabljena študija primera. Naloga predstavi pojem revolucije in arabsko pomlad definira kot nov pojem revolucije. Iz revolucije preide na arabsko pomlad in jo v današnjem času predstavi kot »zimo«, ki je stopnja pred uspešnim zaključkom začete revolucije. Dejavniki, ki so vplivali na začetek revolucije, s samo revolucijo niso izginili, zato je predstavljen vpliv dejavnikov na še vedno trajajočo revolucijo. Predstavljeni so odzivi mednarodne skupnosti, ki se je odzvala nejasno, nekonsistentno in brezciljno. Arabska pomlad kot pojem za dogajanje v državah severne Afrike in arabskih državah se je v vsaki državi odvijala drugače, čemur je namenjena študija primera, ki predstavi tri države glede na arabsko pomlad.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arabska pomlad, revolucija, Tunizija, Egipt, mednarodna skupnost, Sirija, država, politični sistem, volitve
Published: 24.08.2017; Views: 3629; Downloads: 125
 Fulltext (1,25 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. E-volitve kot izraz razvitosti informacijske družbeAnže Dular, 2015 Abstract: Volilna participacija je v večini sodobnih demokracij zadnjih nekaj let v upadu. Pri tem Slovenija ni nikakršna izjema. Obstajajo različni razlogi, zakaj volivci izgubljajo zanimanje za volitve. Eden izmed njih je zagotovo tradicionalen način glasovanja, ki marsikaterega mladega volivca in druge demotivira k udeležbi. E-volitve so lahko ena od rešitev za izboljšanje demokratičnega deficita v Sloveniji. Marsikje so bile uvedene z namenom izboljšanja volilne udeležbe, racionalizacije, znižanja stroškov, pohitritve volilnega procesa in drugih razlogov. E-glasovanje je možno na dva načina: eden je uporaba posebnih elektronskih glasovalnih naprav, drugi pa je glasovanje prek interneta. Slovenija še ni izvedla e-volitev, vendar so bile že večkrat pobude za njihovo uveljavitev. Tako v tujini kot pri nas se postavljajo različni argumenti za ali proti, naj si bo to na področju tehnologije, zakonodaje, ekonomičnosti, varnosti ali tajnosti. V diplomski nalogi je zato pregled teoretičnega ozadja e-volitev, izkušenj v tujini in možnosti uporabe pri nas.
Found in: ključnih besedah
Keywords: e-volitve, e-demokracija, internetne volitve, elektronsko glasovanje, informacijska tehnologija, demokracija
Published: 21.08.2018; Views: 2593; Downloads: 221
Fulltext (1,10 MB) |
6. Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15Rebeka Ostrovršnik, 2021 Abstract: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Published: 09.07.2021; Views: 555; Downloads: 43
Fulltext (1,06 MB) |
7. Udeležba na volitvah v Republiki SlovenijiUrša Zver, 2016 Abstract: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih,
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi.
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 449; Downloads: 26
Fulltext (2,45 MB) |
8. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v SlovenijiRobert Gajser, 2020 Abstract: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 380; Downloads: 29
Fulltext (970,05 KB) |
9. Volitve sodnikov Ustavnega sodišča RSJerneja Poberaj, 2021 Abstract: Magistrsko delo obravnava postopek volitev ustavnih sodnikov Republike Slovenije, pri čemer je poudarek predvsem na prikazu in analizi samega postopka ter ugotavljanju morebitnega vpliva politične usmerjenosti kandidatov na samo imenovanje ter kasnejše volitve. Primerjalno so v delu obravnavani tudi postopki volitev ustavnih sodnikov v nekaterih drugih državah Evropske unije, zlasti v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kakšen sistem imenovanja oziroma volitev trenutno prevladuje v Evropi. Magistrsko delo se osredotoča tudi na pomen razmerja in soodvisnosti prava in politike, kar lahko posledično vodi v vprašanje (ne)političnosti ustavnega sodišča. Zastavljene hipoteze so lahko ali potrjene ali zavrnjene, ter obrazložene na podlagi sintetične in aksiološke metode, v katerih je na podlagi združenja bistvenih ugotovitev ter osebnega ovrednotenja in ocenjevanja razvidno kritično osebno stališče, ki je hkrati tudi končni rezultat raziskave. Namen raziskave je prikazati, analizirati in opredeliti sam postopek volitev ustavnih sodnikov ter ugotoviti, kateri dejavniki igrajo v tem postopku bistveno vlogo, v čem je njihova prednost in slabost in predvsem, kdo je zanje odgovoren. Cilj raziskave je dokazati, da je v postopku imenovanja in volitev ustavnih sodnikov v Sloveniji in drugod po Evropi poleg vseh pravnih pogojev, bistvenega pomena politična usmerjenost kandidata. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k boljšemu razumevanju poteka samega postopka volitev ustavnih sodnikov in utrjevanju postopka volitev v praksi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volitve ustavnih sodnikov, Ustavno sodišče RS, političnost ustavnega sodišča, neodvisnost sodstva, delitev oblasti
Published: 04.02.2022; Views: 192; Downloads: 10
Fulltext (736,33 KB) |
10. Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018Špela Rostan, 2020 Abstract: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Published: 09.02.2022; Views: 228; Downloads: 34
Fulltext (1,57 MB) |
