91. Postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu Zakona o javnem naročanjuLara Kraljevič, 2023 Abstract: Osrednja tema magistrskega dela je postopek s pogajanji brez predhodne objave, opredeljen v 46. členu ZJN-3. V povezavi s tem je preverjena resničnost treh hipotez, in sicer: (1) da postopek s pogajanji brez predhodne objave, v primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, v manjši meri spoštuje temeljna načela ZJN-3, (2) da razlogi, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, se ne razlagajo dovolj restriktivno, čeprav praksa Sodišča Evropske Unije to zahteva in (3) da je primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v manjši meri zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Pri preverjanju prve hipoteze sta uporabljeni primerjalna in induktivno-deduktivna metoda, ki je bila osrednja metoda tudi pri preverjanju resničnosti druge hipoteze. Tretja hipoteza je preverjena na podlagi komparativne in deskriptivne metode. Vse tri vnaprej predvidene hipoteze so bile v magistrskem delu potrjene, pri čemer je v povezavi s prvo hipotezo poudarjeno, da postopek s pogajanji brez predhodne objave v manjši meri spoštuje predvsem temeljno načelo transparentnosti in z njim pogosto povezano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ugotovitve in rezultati magistrskega dela se kažejo v natančni analizi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar je uporabno tako za ponudnike, kot tudi naročnike, saj se zdi, da so pri obravnavanem postopku številne nejasnosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Z natančnim poznavanjem postopka, kot tudi uveljavljanja pravnega varstva zoper ta postopek, pa je mogoče stremeti k manj kršitvam in bolj premišljeni uporabi tega postopka, ki naj bi bila zgolj skrajna in izjemna možnost naročnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Postopek s pogajanji brez predhodne objave, javno naročanje, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), nabava zaščitne in medicinske opreme
Published: 08.06.2023; Views: 419; Downloads: 47
 Fulltext (949,39 KB) |
92. |
93. Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRSErika Fabjan, 2023 Abstract: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Published: 28.11.2023; Views: 293; Downloads: 20
Fulltext (790,64 KB) |
94. Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljevEdwina Muratović, 2024 Abstract: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Found in: ključnih besedah
Keywords: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Published: 19.02.2024; Views: 175; Downloads: 12
Fulltext (1,20 MB) |
