1. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku : magistrsko deloJan Dujić, 2023, master's thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Keywords: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 485; Downloads: 26
 Full text (744,37 KB) |
2. Nadomestilo volilnih komisij za opravljanje dela na volitvah, nadomestilo ali zgolj nagrada? : magistrsko deloNika Lončar, 2022, master's thesis Abstract: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Keywords: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 696; Downloads: 57
Full text (1,12 MB) |
3. |
4. Etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovosti : diplomska nalogaAnita Zagorc, 2015, undergraduate thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vodilo v diplomski nalogi je etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovosti. Predstavili bomo znanje in delo polici stov, kako spoštujejo etiko pri svojem delu in ali s takim delom lahko dosežejo ustrezno kakovost policijskega dela, saj vsa dejanja spremljajo etične dileme. Postavljajo se vprašanja o tem, ali smo ravnali prav ali narobe, je bilo to moralno ali nemoralno , pa naj bo to na zasebnem ali poslovnem področju. Zato obravnavamo in prikažemo policista, ki naj bo hkrati etičen in strokoven. Namen: Namen naloge je prikazati resnično problematiko policijskega dela, ki je razpeto med etiko, kakovostjo in strokovnostj o. Metoda: Metoda dela, ki smo jo uporabili, temelji na proučevanju teoretične podlage, ki nam daje osnovo za oceno etičnih vrednot policistov pri njihovih nalogah in postopkih. Na kratko opisujemo, da mora policist dobro poznati policijska pooblastila, pravice in dolžnosti, da lahko svoje delo izvede strokovno in korektno. V drugem delu se osredotočimo na policista in z njegovim vrednotenjem ugotavljamo etičnost postopkov v različnih primerih in vrednotenje načel delovanja policije. Rezultati: Iz analiz e predpisov in prakse opisujemo ugotovitve v zvezi s kakovostjo etičnih postopkov policista. Na podlagi ugotovljenih oziroma podanih rezultatov vprašalnika ugotavljamo etičnost postopkov, prikažemo nekatera specifična etična vprašanja in dileme, ki se kaže jo pri delu policistov, in poizkušamo teoretično podlago povezati z dejanskim stanjem etike, strokovnosti in zakonitosti v policijskih postopkih. Organizacija: Policijsko dejavnost izvaja veliko različnih organizacij, vendar je med vsemi najbolj vidna jav na policija. Uresničevanje etičnih načel v policiji je močno povezano s skupnimi vrednotami organizacije: kakovost, ugled, ustvarjalnost, znanje in resnica. Družba: S perspektive državljanov je pričakovanje kakovostnega in etičnega dela policije povsem up ravičeno. Originalnost: Policijsko dejavnost razumemo kot dejavnost varovanja življenja in premoženja ljudi ter zagotavljanje reda in miru. Za policista je pri varovanju človekovih pravic bistvenega pomena, da se uresničujejo na podlagi ustave. Samo njiho vo delo je urejeno z ustavo, zakonskimi in podzakonskimi določili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena le na eno policijsko postajo, torej le v enem določenem območju. Raziskavo bi morali izvesti na več policijskih postajah po celot nem območju Republike Slovenije, saj bi tako dobili realno oceno o uresničevanju etičnih načel in problematiki pri tem.
Keywords: policist, etična stališča, kakovost, zakonitost, policijsko pooblastilo, integriteta, odločanje
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1214; Downloads: 0
This document has many files! More... |
5. V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v Sloveniji : magistrsko deloPeter Dolinar, 2018, master's thesis Abstract: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Keywords: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Published in ReVIS: 29.07.2020; Views: 2934; Downloads: 226
Full text (1,18 MB) |
6. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi : diplomsko deloLara Kodran, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Keywords: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 12349; Downloads: 762
Full text (817,01 KB) |
7. Pravni in operativni vidik uporabe sredstev za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev : magistrsko deloPrimož Kadunc, 2010, master's thesis Keywords: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pogoji za uporabo, strokovnost in zakonitost uporabe prisilnih sredstev, stinger, prevozno sredstvo, motorno vozilo
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 2969; Downloads: 175
Full text (2,81 MB) |
8. Pravni in operativni vidiki uporabe sredstev za vklepanje in vezanje : magistrska nalogaAndrej Halec, 2010, master's thesis Keywords: pooblastila, prisilna sredstva, zakonodaja, človekove pravice in temeljne svoboščine, strokovnost in zakonitost uporabe sredstev za vklepanje in vezanje, poškodbe na osebah, statistika policijskih postaj, toge lisice, primerjalno pravna ureditev držav
Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 3122; Downloads: 172
Full text (865,62 KB) |
9. Pristojnosti ustavnega sodišča : magistrsko deloJanez Dagarin, master's thesis Keywords: ustavno sodišče, Zakon o ustavnem sodišču, ustavnost, zakonitost, ustavna pritožba, zahteva, Ustava RS, pristojnost, presoja, odločba, tehnike odločanja, pobuda
Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 3329; Downloads: 174
Full text (1014,07 KB) |
10. Pravno varstvo odločanja v razumnih rokih v upravnih zadevah : doktorska disertacijaTina Sever, 2014, doctoral dissertation Keywords: razumen rok, pravna sredstva, ustavno pravo, upravno pravo, upravni postopek, javni interes, zakonitost, učinkovitost, disertacije
Published in ReVIS: 14.12.2017; Views: 4085; Downloads: 6 |
