Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji. V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo. Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od pričakovanega.
Keywords: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 3327; Downloads: 236
Full text (1,09 MB)

Abstract: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Keywords: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1464; Downloads: 52
Full text (2,22 MB)

Abstract: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih. To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji. V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Keywords: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1767; Downloads: 51
Full text (962,22 KB)

Abstract: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Keywords: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Published in ReVIS: 15.06.2021; Views: 3041; Downloads: 113
Full text (1,80 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili devet različnih vidikov organizacijske klime – organiziranost, nagrajevanje, inovativnost in iniciativnost, usposabljanja in izobraževanja, pripadnost, vodenje, razvoj kariere, varnost in zdravje pri delu ter zadovoljstvo pri delu. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ti različni vidiki organizacijske klime v organizacijah vplivajo na motivacijo zaposlenih. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu smo opredelili problem ter namen in cilj diplomskega dela. V drugem, teoretičnem delu smo opredelili organizacijsko klimo in njene vidike. Opredelili smo motivacijo zaposlenih, ki je tesno povezana z vsemi vidiki. V tretjem, raziskovalnem delu pa smo s pomočjo raziskave pridobili neposredne podatke od zaposlenih glede stanja vidikov organizacijske klime v podjetjih in posledično njihove motivacije ter izdelali analizo rezultatov in podali predloge za izboljšave. Raziskava je pokazala, da je večina zaposlenih dobro motivirana za delo, saj jim organizacije nudijo dobre in varne delovne pogoje, zaposleni so v večini ponosni, da so del kolektiva v organizacijah, in v večini so ponosni na svojo pozicijo. Najslabši pa so bili rezultati pri vodenju podjetja, saj se je pri vprašanju, kaj zaposlenim najbolj zbije motivacijo za delo, večina odgovorov nanašala prav na vodstvo. Organizacije morajo poskrbeti, da tudi v težkih časih poskrbijo za svoje zaposlene, saj so prav oni tisti, ki jo lahko oziroma bodo pripeljali do uspeha.
Keywords: organizacijska klima, vidiki organizacijske klime, organizacijska kultura, motivacija zaposlenih, zaposleni.
Published in ReVIS: 20.03.2021; Views: 2889; Downloads: 183
Full text (1,74 MB)