Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 67
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Neenakost spolov pri zaposlovanju v zdravstvu : magistrsko delo
Tanja Bernik, 2026, master's thesis

Abstract: Digitalizacija, avtomatizacija in tehnološki napredek so dejavniki, ki spreminjajo zaposlitveno strukturo in delovne odnose ter povečujejo neenakosti, pri čemer so razlike med spoloma izrazite v zaposlovanju. Ženske imajo namreč pogosto nižje plače, slabše pogoje in manj možnosti napredovanja. V zdravstvu ženske predstavljajo večino zaposlenih, a so slabo zastopane v vodstvih in pogosto izvajajo negovalne vloge. Preprečevanje spolne neenakosti zahteva tudi zakonodajne in institucionalne ukrepe, mentorstvo, dostop do informacijskih omrežij in odpravo plačnih razlik, spodbujanje izobraževanja, transparentnost zaposlovanja, enake možnosti napredovanja, redno spremljanje, poročanje in javnost. Uporabljene metode v magistrskem delu so metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deskriptivna metoda analize domače in tuje literature, deduktivna metoda ter kvalitativna metoda z intervjuji zaprtega tipa. Raziskava je razdeljena na teoretični in empirični del ter temelji na intervjujih zaposlenih v zdravstvu iz dveh slovenskih regij z namenom preučevanja neenakosti spolov pri zaposlovanju. Namen magistrskega dela je podrobno preučiti neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu z vidika diskriminacije, plačnih razlik in možnosti napredovanja ter zakonodajnega okvira za njihovo preprečevanje. Raziskovalni del je usmerjen v ugotavljanje pojavnih oblik in posledic spolnih neenakosti v zdravstvu ter njihovega razlikovanja glede na delovna mesta zaposlenih. Prispevek dela je v raziskovanju neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu v slovenskem prostoru, kjer je to področje še vedno manj raziskano, zlasti z vidika kvalitativnih pristopov. Raziskava temelji na dejanskih izkušnjah zdravstvenih delavcev različnih poklicev, spolov in regij, kar omogoča realen in poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Rezultati lahko prispevajo k nadaljnjim znanstvenim raziskavam, služijo kot podlaga za oblikovanje organizacijskih in kadrovskih ukrepov v zdravstvu in povečujejo ozaveščenost širše javnosti o neenakostih med spoloma. Kljub temu ima raziskava tudi določene omejitve, predvsem omejeno velikost vzorca, geografsko omejenost na dve regiji in uporabo intervjujev zaprtega tipa, kar lahko vpliva na splošno posplošljivost rezultatov. Diskusija rezultatov zato temelji na primerjavi z obstoječo literaturo in poudarja potrebo po nadaljnjih, obsežnejših raziskavah.
Keywords: neenakost spolov, zaposlovanje v zdravstvu, raznolikost delovne sile, enake možnosti pri zaposlovanju, diskriminacija na delovnem mestu
Published in ReVIS: 21.07.2026; Views: 230; Downloads: 16
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje : magistrsko delo
Maja Remec, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Keywords: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 474; Downloads: 42
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko delo
Dolores Primožič, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Keywords: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 432; Downloads: 18
.pdf Full text (4,23 MB)

4.
5.
6.
Zaposlovanje mehanikov v servisni avtomobilski industriji na slovenskem trgu : primer podjetja Avto elite d. o. o.
Neža Curk, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Pomanjkanje tehničnega kadra, zlasti mehanikov, postaja v slovenski servisni avtomobilski industriji vse večji izziv. Med glavnimi razlogi izstopajo zahtevni delovni pogoji, tehnološke spremembe in premalo ciljno usmerjeno komuniciranje z iskalci zaposlitve. Diplomsko delo obravnava problematiko skozi prizmo oglaševanja prostih delovnih mest na primeru podjetja Avto Elite d. o. o. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti panoge, kadrovski izzivi ter pomen kakovostno oblikovanih zaposlitvenih oglasov. Empirični del združuje intervjuje z mehaniki in anketo med strankami podjetja, z namenom oblikovati priporočila za učinkovitejše zaposlovanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako lahko podjetje z jasnim, avtentičnim in ciljno usmerjenim oglasom pritegne ustrezne kandidate.
Keywords: zaposlovanje, mehaniki, avtomobilska industrija, oglaševanje, tržno komuniciranje, Avto Elite d. o. o.
Published in ReVIS: 15.10.2025; Views: 1013; Downloads: 20
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
Pravna problematika zaposlovanja oseb s statusom invalida – študija primera Dobrovita, d. o. o. : magistrsko delo
Maša Cesar, 2024, master's thesis

Abstract: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela.
Keywords: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 1367; Downloads: 10
.pdf Full text (1,59 MB)

8.
9.
Delo in zaposlovanje na črno v gostinstvu
Marko Kozel, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je poglobljena analiza pojava dela na črno v gostinstvu, s poudarkom na vplivu te vrste dela na kadre in predstavitivi izkoriščevalskih strategij delodajalcev v izogib zakonitemu zaposlovanju. Cilj diplomskega dela je razumeti različne vidike te problematike, pri čemer se osredotočamo na taktike delodajalcev in načine izogibanja zakonitim postopkom zaposlovanja. Diplomsko delo opredeljuje značilnosti takšnega zaposlovanja, razloge za takšno nezakonito prakso ter preučuje vlogo, sankcije, posledice in učinkovitost inšpekcijskih služb. Delo je razdeljeno na teoretični del, ki analizira problematiko in zakonodajni okvir, in empirični del, kjer smo z anketo 100 gostinskih delavcev zbrali podatke, ki smo jih s kvantitativnimi metodami in deskriptivno statistiko analizirali. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo oblikovali priporočila.
Keywords: Gostinstvo, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec, raziskava.
Published in ReVIS: 23.11.2024; Views: 2053; Downloads: 38
.pdf Full text (5,85 MB)

10.
ADHD v delovnem okolju: vpliv na zaposlitev, karierno pot in podjetništvo
Okarina Kana Mahnič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu. Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve. Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Keywords: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Published in ReVIS: 14.11.2024; Views: 2511; Downloads: 70
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top