Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Uporaba mobilnih tehnologij za spremljanje osebnega zdravja in telesne dejavnosti : diplomska naloga
David Štamcar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Keywords: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 350; Downloads: 8
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
Tveganja, ki jih prinašajo centralnobančne digitalne valute za fizične osebe : magistrsko delo
Jan Peterca, 2024, master's thesis

Abstract: Hitra digitalizacija finančnega sveta, spodbujanje s strani inovativne finančne tehnologije (fintech), je prinesla obsežne spremembe v načinu, kako posamezniki in institucije upravljajo s svojim denarjem ter izvajajo finančne transkacije. V razvijajočem se okolju so digitalne valute, zlasti centralnobančne digitalne valute (CBDC), postale pomembna tema v razpravah o prihodnosti denarnega sistema. CBDC imajo, kot oblika digitalnega denarja, ki ga izdajajo centralne banke, potencialno širok vpliv na finančni sistem ter gospodarstvo kot celoto. Njihova uvedba odpira vrsto priložnosti ter vrsto izzivov. Magisterka naloga z naslovom Tveganja, ki jih prinašajo centralnobančne digitialne valute za fizične osebe se osredotoča na analizo in opis tveganj, povezanih z uporabo CBDC. Osredtočamo se na tveganja, ki se navezujejo na zasebnost in anonimnost, kibernetsko varnost, finanlno izključensot ter druga sistemska tveganja. V okivru naloge smo preučili različna perspektive in strokovne poglede na navedena tveganja. Opisali smo razčlične projekte CBDC po svetu, pri čemer smo podrobno opisali njihove značilnosti in potencialne vplive na fizične osebe. Poleg tega smo opisali druge digitalne valute ter jih primerjali z CBDC glede na njihove lastnosti. Z združevanjem ugotovitev različnih avtorjev ter lastnik opazk in mnenj, smo ponudili celovit vpogled v tveganja, ki jih prinašajo uvedba in uporaba CBDC za fizične osebe. Naša raziskava omogoča boljše razumevanj potencilnh tveganj in posledic ter podaja smernice za ublažitev teh tveganj ter morebitno prilagoditev politik in strategij za zaščito fizičnih oseb pri uporabi CBDC.
Keywords: centralnobančne digitalne valute, CBDC, zasebnost, anonimnost, kibernetska varnost, finančna izključenost, digitalne valute, fintech, digitalizacija, denar
Published in ReVIS: 03.12.2024; Views: 525; Downloads: 16
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko delo
Nika Lošić Ošlak, 2024, master's thesis

Abstract: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Keywords: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Published in ReVIS: 25.11.2024; Views: 503; Downloads: 15
.pdf Full text (1,72 MB)

4.
Vpliv konceptualnega modela vgrajene zasebnosti na varstvo osebnih podatkov : doktorska disertacija
Matjaž Drev, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, ali je mogoče oblikovati konceptualno orodje za bolj učinkovito zagotavljanje skladnosti procesov obdelave z zahtevami zakonodaje, in preizkusiti na več študijah primerov, ali takšno orodje dejansko deluje. V prvem delu je pozornost namenjena pregledu in analizi literature s področja nadzora in zasebnosti. Pri tem disertacija skuša odgovoriti na dve osnovni vprašanji, in sicer kaj je nadzor in kaj zasebnost, prav tako pa prikazati, kako sta se obe področji razvijali. To zadnje je pomembno za razumevanje področja varstva osebnih podatkov, ki se je v okviru pravnega sistema razvilo kot odziv na vse večjo nevarnost, ki jo pravici do zasebnosti predstavljata rast in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Analiza področja varstva osebnih podatkov vključuje temeljne pravne predpise, zlasti GDPR, ter uveljavljene mednarodne standarde s področja informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov. Temu sledi obsežna metaanaliza že izvedenih študij s področja oblikovanja okvirov za varovanje zasebnosti ter primerjava različnih okvirov. Na podlagi izhodišč izvedene primerjave in na podlagi analize pravnih predpisov ter standardov se določi gradnike konceptualnega modela vgrajene zasebnosti, te pa poveže v koherenten model. Zadnji del disertacije je izrazito empirično obarvan, obsega namreč preizkus modela na štirih študijah primera. Najpomembnejšo študijo predstavlja nacionalni zdravstveni informacijski sistem eZdravje, ki predstavlja enega kompleksnejših in obsežnejših sistemov obdelave osebnih podatkov v Sloveniji. Dodatno je model preizkušen še na lokalnih sistemih različnih zdravstvenih institucij. Na podlagi teoretičnih in empiričnih ugotovitev disertacija ponudi odgovore na raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvsem pa pokaže poizkus oblikovanja konceptualnega orodja in preizkus orodja na dejanskih študijah primera, kar odpira nove možnosti doseganja učinkovitejše skladnosti organizacij z zahtevami GDPR.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, vgrajena zasebnost, konceptualni model, skladnost, informacijski sistemi, eZdravje, doktorska disertacija
Published in ReVIS: 18.11.2024; Views: 530; Downloads: 22
.pdf Full text (5,67 MB)

5.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022) : magistrsko delo
Neža Križaj, 2024, master's thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Keywords: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Published in ReVIS: 19.02.2024; Views: 1226; Downloads: 30
.pdf Full text (2,66 MB)

6.
7.
Nedotakljivost stanovanja kot ustavna kategorija : magistrsko delo
Sandra Radovič, 2021, master's thesis

Abstract: Ustava Republike Slovenije v svojem besedilu zajema in ureja najpomembnejša področja družbenega življenja. Zasebnost posameznika je izredno pomembna, posameznik pa najvišjo stopnjo zasebnosti pričakuje v svojem domu. V stanovanju, v katerem bivamo, ljudje pričakujemo popolno zasebnost, zato smo tam tudi najbolj ranljivi. Posameznik v svojem domu živi v svoji intimni in zasebni sferi, ki je ne rabi deliti z nikomer oziroma se sam odloča, s kom in v kolikšni meri jo bo delil z drugimi ljudmi. Nedotakljivost stanovanja je izrednega pomena iz razloga varovanja človekove zasebnosti. V takšnem pomenu je bila nedotakljivost stanovanja prepoznana kot najstarejša oblika varstva zasebnosti človeka. Iz tega razloga tudi pravni sistem Slovenije določa, da je stanovanje prav vsakega posameznika nedotakljivo. Tako vsebuje tudi Ustava Republike Slovenije zagotovilo pravico do nedotakljivosti v 36. členu. Kdorkoli lahko poseže v ustavno zavarovano pravico, zato se morajo tisti posegi, ki so smatrani kot kršitve nedotakljivosti stanovanja, kazensko preganjati. Kljub temu da je nedotakljivost stanovanja ustavno zaščitena dobrina, Ustava Republike Slovenije dopušča posege v to pravico. Relativnost pravice do stanovanjske nedotakljivosti je dopuščena z ustavno dovoljenim vstopom v tuje stanovanje in celo njegovo preiskavo, vendar pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Iz tega razloga pravico do nedotakljivosti stanovanja ogroža izvršilna veja oblasti. Uradne osebe, ki opravljajo vstope in preiskave tujih stanovanj, morajo slediti zakonskim določilom in spoštovati določena pravila, zato morajo imeti znanje in biti ustrezno usposobljeni. Kršitve največjega upravnega organa v državi na tem področju so številne, zato je potreben nadzor nad poseganjem v stanovanjsko nedotakljivost, ki pa ga izvaja sodna veja oblasti.
Keywords: nedotakljivost stanovanja, vstop v stanovanje, preiskava stanovanja, zasebnost, Ustava Republike Slovenije
Published in ReVIS: 16.12.2021; Views: 2906; Downloads: 112
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
PACIENTOVA PRAVICA DO ZASEBNOSTI
Barbara Jarc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Pacientova pravica do zasebnosti je tematika, ki je v današnjem času aktualna in pomembna, saj kršenje pravice do zasebnosti privede do veliko neželenih posledic, kot sta pacientovo izogibanje zdravljenju in njegova družbena stigmatizacija. Namen naloge je preučiti pravice, ki jih imajo pacienti v sklopu zasebnosti. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo za opisovanje stanja ter metodo analize za preučevanje relevantne literature in zakonodaje za iskanje odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Rezultati: Ugotovili smo, da so mednarodni pravni temelji oziroma viri za nastanek specifičnih, to je pacientovih pravic predvsem naslednji dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Deklaracija o promociji pacientovih pravic v Evropi in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da so se koncept zasebnosti, njegova obravnava in njegov pomen skozi zgodovino spreminjali, sodobna zakonodaja pa uspešno obravnava zasebnost pacientov. Sklep: V diplomski nalogi smo ugotovili, da obstaja dober zakonodajni okvir pravic pacientov, prikazali pa smo tudi njegov zgodovinski razvoj.
Keywords: pacient, zasebnost, zaupnost, pacientova pravica do zasebnosti.
Published in ReVIS: 30.06.2021; Views: 2698; Downloads: 124
.pdf Full text (654,17 KB)

9.
Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica : magistrsko delo
Nina Benčič, 2020, master's thesis

Abstract: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Keywords: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 2018; Downloads: 335
.pdf Full text (993,10 KB)

10.
Search done in 0.35 sec.
Back to top