1. Skrb za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi s preventivo zlorabe psihoaktivnih substancDenis Simić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc.
Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak.
Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Keywords: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Published in ReVIS: 06.02.2026; Views: 251; Downloads: 5
 Full text (2,46 MB) |
2. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesjaLuka Legan, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: spodbujanje zdravega življenjskega sloga po resekciji črevesa ima ključno vlogo pri uspešnem okrevanju in dolgoročni kakovosti življenja pacienta. Pomembno je, da zdravstvena ekipa bolnika spodbuja k uravnoteženi prehrani, redni telesni aktivnosti ter ustrezni hidraciji, saj ti dejavniki zmanjšujejo tveganje za zaplete in ponovitve bolezni. Poleg fizičnega okrevanja je potrebno spodbujati tudi duševno zdravje, saj pozitivna naravnanost in čustvena podpora pomembno vplivata na prilagajanje novemu načinu življenja. Celostna obravnava, ki vključuje spodbujanje zdravega življenjskega sloga, prispeva k hitrejšemu okrevanju ter dolgoročnemu izboljšanju zdravstvenega stanja po resekciji črevesa. Namen raziskave je z uporabo pregleda literature in obstoječih raziskav med leti 2015 in 2025 preučiti pomembnost zdravega življenjskega sloga po resekciji debelega črevesja.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, COBISS, DKUM, Google Schoolar in SpringerLink. Vključili smo prispevke, ki so bili objavljeni med leti 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili še ključne besede v slovenščini (spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija in debelo črevo) in v angleščini (promoting, healthy lifestyle, resection, large intestine). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature je potekala junija 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora vključili 15 enot literature.
Rezultati: Raziskave kažejo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, uravnotežena prehrana in podpora črevesne mikrobiote ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Ugotovljeno je, da prilagojena prehranska terapija, zgodnja mobilizacija, telesna vadba in psihološka podpora bistveno izboljšajo kakovost življenja, zmanjšajo pojav depresije, tesnobe in pooperativnih zapletov ter pospešijo rehabilitacijo. Poseben pomen imajo probiotiki, prebiotiki in individualizirani prehranski načrti, ki prispevajo k uravnavanju imunskega odziva in zmanjšujejo tveganje za ponovitev bolezni. Celostna obravnava, ki združuje prehrano, telesno aktivnost in duševno zdravje se kaže kot najučinkovitejši pristop pri dolgoročnem okrevanju in preprečevanju bolezni prebavil.
Razprava: Na podlagi izbrane literature lahko ugotovimo, da ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga, ustrezna prehranska podpora in skrb za črevesno mikrobioto ključno vlogo pri okrevanju po resekciji črevesa ter pri preprečevanju zapletov. Celostna obravnava, ki vključuje telesno dejavnost, psihološko podporo in individualizirane prehranske načrte, pomembno izboljšuje kakovost življenja ter zmanjšuje tveganje za ponovitev bolezni. Ugotavljamo še, da so tovrstni integrirani pristopi najučinkovitejši za dolgoročno zdravje bolnikov z boleznimi prebavil.
Keywords: spodbujanje, zdrav življenjski slog, resekcija, debelo črevo
Published in ReVIS: 21.12.2025; Views: 387; Downloads: 10
Full text (762,77 KB) |
3. Implementacija na dokazih utemeljene prakse v programih za zdrav življenjski slog kot merilo kakovosti v integrirani oskrbiAnna Nesterova, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe.
Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji.
Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo.
Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Keywords: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Published in ReVIS: 09.10.2025; Views: 648; Downloads: 9
Full text (2,75 MB) |
4. Dieta in zdrav življenjski slogMarjeta Brečko, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Življenjski slog je način življenja posameznikov, skupin in narodov, ki se oblikuje glede na geografske, ekonomske, politične, kulturne in verske dejavnike. Vključuje vsakodnevne navade in dejavnosti, kot so delo, prehrana, prosti čas in telesna dejavnost, in je ključni dejavnik, povezan s kakovostjo življenja. Debelost in prekomerna telesna teža sta vse pogostejša problema, ki vplivata na zdravje posameznika in celotne populacije. Hujšanje je proces, pri katerem posameznik s pomočjo uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti in sprememb življenjskega sloga zmanjšuje svojo telesno težo. Za uspešno in dolgoročno učinkovito hujšanje se pogosto izvajajo posebni programi, imenovani šole hujšanja, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij, kot so diplomirane medicinske sestre, dietetiki, nutricionisti, zdravniki, kineziologi in drugi. Zdrava prehrana in telesna dejavnost spadata med ključne varovalne dejavnike zdravja, ki zmanjšujejo umrljivost zaradi omenjenih vzrokov, skupaj s preprečevanjem sedečega življenjskega sloga in priporočenimi vzorci spanja. Namen raziskave je bil raziskati dieto in zdrav življenjski slog.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarne podatke za analizo smo zbrali s tehniko intervjuvanja. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih šest intervjuvancev.
Rezultati: Intervjuvanci imajo deljena mnenja glede doseganja dobrih rezultatov hujšanja pri upoštevanju različnih diet. Prav tako imajo intervjuvanci deljena mnenja glede dolgoročnega vzdrževanja zdravega načina življenja. Nekaterim je pomembnejše osredotočenje na telovadbo (I2, I3, I5, I6), pri drugih na prehrano (I1, I4). Intervjuvanci pri zdravem prehranjevanju opazijo težave, zaradi katerih se lahko prekine krog novih navad zdravega načina življenja (I1, I2, I3, I5). Intervjuvanci so v večini primerov mnenja, da zaradi vpliva stresa pozabijo na vse znanje, ki so ga pridobili med spoznavanjem zdravega načina življenja in prehranjevanja (I1, I2, I5). Intervjuvanci se zdravo prehranjujejo zaradi želje po izgubi telesne teže (I1, I4, I6), izboljšanja zdravja (I2) in dobrega počutja (I3, I5).
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci diet poslužujejo vsak na drugačen način z drugo vrsto diete. Nekateri se diet ne poslužujejo, upoštevajo pa način prehranjevanja, ki njim ustreza. Intervjuvanci se vračajo k starim vzorcem prehranjevanja zaradi pomanjkanja motivacije, družbenih pritiskov in vsakodnevnih skušnjav. Ugotovili smo, da se intervjuvancem zdi, da so diete in njihovo dolgoročno upoštevanje prezahtevne. Intervjuvanci povedo, da zaradi stresa pozabijo na vse, kar so se naučili o zdravem načinu življenja in prehranjevanju. Raziskava je pokazala, da vsak intervjuvanec ob stresu in nastanku stresnih situacij odreagira drugače. Ugotovili smo, da so dejavniki, ki učinkujejo na upoštevanje diete in zdrav življenjski slog, v večini motivacija in želja po boljšem načinu življenja in zdravju. Raziskava je pokazala, da je izjemnega pomena podpora družine in prijateljev, ki jih intervjuvanci potrebujejo za uspešno in dolgoročno spreminjanje navad.
Keywords: dieta, zdrav življenjski slog, šola hujšanja
Published in ReVIS: 25.09.2025; Views: 567; Downloads: 21
Full text (1003,78 KB) |
5. Ozaveščenost starejših odraslih o skrbi za zdravje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMarina Kosmajer, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V času staranja se zgodijo mnoge telesne in kognitivno-duševne spremembe, ki vplivajo na zdravje. Pri ohranjanju in krepitvi zdravja moramo biti aktivni tako, da skrbimo za telesno aktivnost, zdravo prehrano ter urejene medsebojne odnose, spalne navade, osebno in bivalno higieno idr. Metodologija: Poleg deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 starejših oseb ljutomerske statistične regije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Ugotavljamo, da jih je 80 % anketiranih mnenja, da živijo zdravo življenje, 68 % pa, da so za zagotavljanje lastnega zdravja najbolj odgovorni sami. Anketirani v 66 % ocenjujejo, da imajo dovolj znanja o skrbi za lastno zdravje, pri čemer so ga največ pridobili s televizije (68 %) in interneta (48 %). 42 % anketiranih ocenjuje, da so o skrbi za lastno zdravje ozaveščeni. Med njimi jih je 10 % zelo ozaveščenih. 59 % anketiranih jih meni, da imajo za zagotavljanje in ohranjanje zdravja anketirani dovolj znanja, 16 % pa meni obratno. Pri tem 42 % anketiranih dobro ali zelo dobro pozna dejavnike za zagotavljanje in ohranjanje skrbi za zdravje. Kljub vsemu jih 82% meni, da bi za svoje zdravje lahko naredili več. Razprava: Starejši odrasli so v zvezi z zagotavljanjem lastnega zdravja najbolj ozaveščeni o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, najmanj pa o ukrepih za zagotavljanje zdravega spanja ter za ustrezno bivalno higieno.
Keywords: zdravje, zdrav življenjski slog, starostnik, ozaveščenost, socialni gerontolog
Published in ReVIS: 05.09.2025; Views: 641; Downloads: 5
Full text (1,45 MB) |
6. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Keywords: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 1077; Downloads: 4
Full text (974,83 KB) |
7. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Keywords: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 655; Downloads: 13
Full text (617,93 KB) |
8. Redna gibalna/športna aktivnost kot preventiva pred pojavom sarkopenije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeZala Mikl, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zaradi vse pogostejše gibalne neaktivnosti in sedentarnega načina življenja beležimo porast primerov sarkopenije. Upad mišične mase, mišične moči, in funkcije namreč vodijo v mišično-skeletno obolenje imenovano sarkopenija. Namen: Raziskati učinek 11- tedenskega vadbenega programa delavnice Gibam se v Zgornjesavinjskem CKZ, kot preventivni program pred pojavom sarkopenije. Prav tako udeležence programa ozavestiti o pomenu zdravega življenjskega sloga in redne gibalne aktivnosti. Metode: Uporabila sem kvantitativni raziskovalni pristop, za ovrednotenje učinka izvedenega vadbenega programa. Za testiranje sem uporabila slovensko različico Senior fitness testa s prilagoditvami, meritev telesne analize in vprašalnik o zdravstvenem stanju, gibalni aktivnosti in sedentarnem vedenju. Pridobljeni rezultati so statistično obdelani s SPSS programom. Rezultati: Vadbeni program je prispeval k pomembnemu zmanjšanju odstotka maščobne mase (p = 0,009). Pri mišični masi nismo dosegli značilnih sprememb (p = 0,636). Rezultati vprašalnika o gibalni aktivnosti kažejo, da je prišlo do pomembnega dviga izvajanja zmerno intenzivne gibalne aktivnosti. Sprememb pri visoko intenzivni gibalni aktivnosti nismo zaznali. Rezultati testiranja motoričnih sposobnosti so se pomembno izboljšali pri štirih od skupnih šestih testov. Do izboljšanja je prišlo pri časovno merjenem vstani in pojdi testu (p = 0,001), dosegu sede na stolu (p = 0,046), testu vstajanja s stola (p = 0,048) in pri 6-minutnem testu hoje (p = 0,004). Zaključek: Čeprav vadbeni program v okviru delavnice Gibam se ni prispeval k pomembnemu povečanju mišične mase, je pripomogel k izboljšanju motoričnih sposobnosti in povečanju pogostosti izvajanja gibalne aktivnosti. Kljub tem pozitivnim spremembam trenutni rezultati ne omogočajo dokončne potrditve učinkovitosti programa kot preventivnega ukrepa proti razvoju sarkopenije.
Keywords: sarkopenija, gibalna aktivnost, program Gibam se, preventiva, zdrav življenjski slog
Published in ReVIS: 20.02.2025; Views: 1205; Downloads: 14
Full text (3,37 MB) |
9. |
10. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023, master's thesis Abstract: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta.
Keywords: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19
Published in ReVIS: 10.05.2023; Views: 2777; Downloads: 92
Full text (618,24 KB) |
