41. |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. Kinezioterapevtski pristopi v fizioterapevtski obravnaviNina Geržina Kampjut, 2021 Abstract: Uvod in namen: Kinezioterapija je poleg manualne terapije osrednji del fizioterapevtske obravnave. Namen diplomske naloge je pripraviti pregled sodobnih smernic kinezioterapevtskih pristopov pri različnih zdravstvenih skupinah. Metode: Metoda dela je sistematični pregled znanstvenih del. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovno zbirko PubMed. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2015 in 2020, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke, katerih predmet preučevanja je obsegal gibalno terapijo ali kinezioterapijo. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 8 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno promocijo kinezioterapije. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira zdravniške podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati ravno v namen preučevanja prisotnosti kinezioterapije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vadba, fizioterapija, zdravje, preventiva, poškodba
Published: 10.06.2021; Views: 681; Downloads: 107
 Fulltext (1,00 MB) |
47. Pravica do zdravega življenjskega okoljaLidija Topolovec, 2021 Abstract: Magistrska naloga obravnava pravico do zdravega življenjskega okolja. Republika Slovenija zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja v 72. členu Ustave. V prvem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili zgodovinski razvoj pravice do zdravega življenjskega okolja. Proučili smo pravno ureditev na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobneje smo predstavili diplomacijo, njeno zgodovinsko razvojno pot in smernice, ki jih ubira danes. V drugem delu smo preučili okoljevarstvene zahteve v novo nastalih ustavah posameznih držav ter predstavili vrste sodnih odločitev in njihove posledice. V zadnjem delu raziskave pa smo odgovorili na postavljene hipoteze. Pri proučitvi teoretičnega gradiva, ki smo ga uporabili pri pisanju magistrskega dela, smo prišli do naslednjega zaključka: Stanje današnje družbe je odsev njenega vsakdana, vpetega v službo in preživetje in omejenega z iluzijo o ugodnem življenju. V tem omejenem mišljenju ni prostora za razumevanje zakonov narave, niti usmiljenja do soljudi, kaj šele do živali. V pohlepni praksi za več, za boljše smo si podjarmili okolje, živali, ljudi, vse, kar se je dalo, za dosego ciljev, katerih rezultati so vidni na deponijah in v onesnaženem okolju. Celotno početje človeškega roda je potrebo do temeljev pretresti in spremeniti. Glede na naše zakrivanje oči smo prepričani, da v kolikor ne bomo pravočasno spremenili našega obnašanja in naših vrednot, bo narava to naredila sama, brez nas. Izstavila bo račun za onesnaženje okolja, ki ga sejemo po zemlji, sad tega sajenja pa nam ne bo všeč, če bomo med izbranci, ki bodo preživeli.
Found in: ključnih besedah
Keywords: okolje, diplomacija, zdravje, politika, škoda
Published: 09.07.2021; Views: 570; Downloads: 124
Fulltext (799,77 KB) |
48. Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizemFriderika Kresal, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Published: 23.07.2021; Views: 438; Downloads: 0
Fulltext (2,31 MB) |
49. SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politikeDejan Košuta, 2017 Abstract: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge
pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame
moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed
glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji,
njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega
ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje
in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega
zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost
uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi
strokovne in kvalitetne storitve.
Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje
javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne
politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam
sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je
stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike.
V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in
razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne
teţave s katerimi se zavod srečuje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje
Published: 28.07.2021; Views: 350; Downloads: 4
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
50. Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravjaKarolina Ovijač, 2018 Abstract: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi
duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika,
njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja
tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo
pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je
tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da
spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi
zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna
vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe.
V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in
duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne.
Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo
bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti
ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v
korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da
so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem.
Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno
populacijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 373; Downloads: 17
Fulltext (929,88 KB) |
