51. |
52. |
53. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko deloAna Jurjevčič, 2022, master's thesis Abstract: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Keywords: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 1630; Downloads: 80
 Full text (2,20 MB) |
54. |
55. Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjahAna Marija Kovač, 2022, undergraduate thesis Abstract: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Keywords: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Published in ReVIS: 20.05.2022; Views: 2736; Downloads: 134
Full text (561,65 KB) |
56. Kako je covid-19 spremenil potrošniške navade pitja kave v znanem podjetju? : diplomska nalogaVenera Panajotova, 2022, undergraduate thesis Abstract: Covid-19 je spremenil naš način življenja ter vplival na vse družbene in gospodarske dejavnosti. Marsikaj, kar nam je bilo prej samoumevno, je zaradi uvedenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb postalo nemogoče. Podobno se je zgodilo tudi s pitjem kave. Ne le da si kave ne moremo več privoščiti kjerkoli in kadarkoli, sploh si je ne moremo več privoščiti, predvsem pa ne na službenih sestankih, ko sedimo drug ob drugem, sprejemamo izzive in ustvarjamo nove projekte. Ob omamni vonjavi kave so vse stvari stekle skoraj brez ovir vse do pojava covida-19.
Z analizo podatkov, ki smo jih pridobili z raziskavo v slovenskem podjetju Elektro Ljubljana, smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili na začetku. Anketo smo sestavili s pomočjo brezplačne aplikacija 1KA. Izkazalo se je, da več kot 80 % anketirancev pije kavo. Najpogosteje pijejo turško kavo, in sicer enkrat na dan, hkrati pa so prepričani, da je pitje kave zgolj razvada. Ugotovili smo, da se potrošniške navade pitja kave niso bistveno spremenile niti pred pojavom covida-19 niti po njem. Zanimivo je, da anketiranci niso dovolj ozaveščeni o dejanskem vplivu kave na zdravje ljudi in da ne vedo, ali je kava razvada ali odvisnost. Številne raziskave so namreč potrdile, da povzroča odvisnost in vpliva na zdravje.
Keywords: covid-19, kava, zdravje, razvade, odvisnost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 1246; Downloads: 64
Full text (1,84 MB) |
57. Fizioterapevtska obravnava starejših odraslih v institucijah in na domuBlaž Pleteršnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Staranje je proces, ki doleti vsakega. Slovenija se kot tudi ostale razvite države sveta sooča z demografsko krizo, ki je posledica staranja prebivalstva. Delež starejše populacije se veča, kar prinaša nove izzive in spremembe na področjih zdravstva, ekonomije in sociologije. Pri skupini starejših odraslih so v večjem številu kot pri ostalih skupinah prisotne specifične zdravstvene značilnost. Značilne so pogoste poškodbe mišično-skeletnega sistema, med katere uvrščamo zlome, ki so lahko pri starejših odraslih tudi usodni. Pri starejših odraslih je prisotno tudi veliko kroničnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna bolezen pljuč in možgansko-žilne bolezni. Pri starejših so pogosti tudi geriatrični sindromi, med katere prištevamo tudi padce in krhkost. Naštete značilnosti vplivajo na funkcionalnost posameznika in povzročajo težave pri opravljanju osnovnih in instrumentalnih življenjskih aktivnosti, kar negativno vpliva na samostojnost starejšega odraslega. Posledično se veča število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Ta se pri nas pretežno izvaja v institucijah, kot so negovalni oddelki bolnišnic in v domovih za starejše. V nalogi smo raziskali fizioterapevtsko obravnavno starejših odraslih na domu, ki je lahko del storitev dolgotrajne oskrbe. Fizioterapevtska obravnava na domu je lahko učinkovita tako kot del rehabilitacije ali kot preventiva pri preprečevanju padcev in funkcionalnega upada pri starejših odraslih. Pomembna je prilagoditev obravnav posameznemu starejšemu odraslemu in njegovim potrebam, sodelovanje s soudeleženimi pri obravnavah in oskrbi ter določanje uresničljivih ciljev. Tudi slovenski Zakon o dolgotrajni oskrbi zajema izvajanje fizioterapevtskih storitev na domu za ohranjanje samostojnosti.
Keywords: staranje prebivalstva, zdravje starejših odraslih, dolgotrajna oskrba, fizioterapevtska obravnava starejših odraslih na domu
Published in ReVIS: 08.04.2022; Views: 1973; Downloads: 91
Full text (1,04 MB) |
58. Globalna zdravstvena diplomacija : magistrsko deloMarko Korenjak, 2020, master's thesis Abstract: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Keywords: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Published in ReVIS: 09.02.2022; Views: 1606; Downloads: 77
Full text (15,93 MB) |
59. |
60. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021, undergraduate thesis Abstract: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Keywords: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Published in ReVIS: 19.11.2021; Views: 2530; Downloads: 206
Full text (526,68 KB) |
