1. Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMaša Blanuša, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Keywords: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Published in ReVIS: 02.12.2024; Views: 679; Downloads: 25
 Full text (2,56 MB) |
2. |
3. |
4. Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen : doktorska disertacijaSanja Lucija Pečnik, 2013, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot
sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno
oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na
zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo
zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je
zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška
organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na
razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna
komunikacija zobozdravnika.
Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva
uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto
zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo
oceno zadovoljstva z zobozdravstvom.
Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca
zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno
zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo)
približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva.
Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o
zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost
aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z
zobozdravstvom.
Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in
na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike
profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos
zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov,
dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in
kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s
skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale
strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov
zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa
so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi
kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev.
Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi
tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v
zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci
najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški
zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2519; Downloads: 84
Full text (2,03 MB) |
5. Stavka izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji : diplomsko deloMojca Brus, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko pravice do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji (RS). Namen dela je bil proučiti pravico do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v RS in njene omejitve, ki posegajo v pravico. Zanimala nas je pravna ureditev tega področja v RS in kako je ta učinkovita v praksi. Diplomsko delo je zasnovano iz dveh delov, teoretičnega in analitično-empiričnega. S pomočjo kronološkega pregleda do sedaj izvedenih stavk izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju RS in osebne izvedbe intervjujev, v katerih sta sodelovala izbrana intervjuvanca, ki delujeta na tem področju, in sicer generalni sekretar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, smo v delu prišli do sklepa, ki potrjuje, da so bili delavci v zdravstveni dejavnosti v javnem sektorju kljub zakonskim omejitvam pri izvrševanju svoje pravice do stavke do sedaj učinkoviti. Raziskava je hkrati pokazala, da zakonske omejitve posegajo v pravico do stavke do takšne mere, da delavcem preprečujejo pravico do 100-odstotne stavke. V skladu z Ustavo RS bi moral imeti vsak delavec enake pogoje za izvrševanje pravice do stavke, a se ti v praksi - celo v isti dejavnosti - lahko izredno razlikujejo
Keywords: stavka, zdravstvena dejavnost, javni sektor, zakonske omejitve, pravice delavcev
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 2111; Downloads: 108
Full text (413,17 KB) |
6. |
7. |
8. |
