Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga patronažne medicinske sestre v paliativnem timu
Nataša Malnar, 2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: paliativna oskrba, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 19.02.2016; Views: 5884; Downloads: 207
.pdf Fulltext (795,65 KB)

2.
Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah
Anja Kaloper, 2016

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 2445; Downloads: 147
.pdf Fulltext (1,30 MB)

3.
Pravice pacientov
Maja Rajer Obid, 2010

Found in: ključnih besedah
Keywords: pacient, Zakon o pacientovih pravicah, varstvo osebnih podatkov, zdravstvena oskrba, varstvo pravic
Published: 03.08.2018; Views: 2152; Downloads: 121
.pdf Fulltext (1,15 MB)

4.
Paliativni pristop k pacientu in njegovim svojcem upoštevajoč njihove potrebe
Eva Škrjanc, 2019

Found in: ključnih besedah
Keywords: paliativna oskrba, pacienti, svojci, zdravstvena nega
Published: 27.01.2020; Views: 1100; Downloads: 63
.pdf Fulltext (481,45 KB)

5.
6.
Pot razvoja domov za starostnike
Martin Erjavec, 2020

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah, kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za upokojence.
Found in: ključnih besedah
Keywords: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 388; Downloads: 22
.pdf Fulltext (1,82 MB)

7.
Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov
Simona Hotujec, 2014

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 351; Downloads: 0
.pdf Fulltext (1,35 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top