1. |
2. Kako izboljšati finančni položaj zdravstva v Republiki SlovenijiSabina Mars, 2020, undergraduate thesis Abstract: Finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji je pomemben za vse nas. Boljši kot je finančni položaj zdravstva, večje in bolj kakovostne storitve lahko zagotavlja prebivalcem Slovenije. S pozitivnim poslovanjem lahko na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi in zdravstvene postaje), na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (bolnišnice) in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva (klinike in inšituti) zdravstvo zagotavlja boljšo opremo, večjo kadrovsko priskrbljenost, krajše čakalne dobe in bolj natančno in obsežno obravnavo vsakega posameznika.
Cilj diplomske naloge je bil analizirati vse tri ravni zdravstvenega varstva, kako se spopadajo s finančnimi težavami in katere finančne strategije uberejo za izboljšanje finančnega položaja. Po analiziranju vseh treh ravni je možno povzeti vse priporočljive strategije in jih strniti skupaj ter na tak način ugotoviti, katere so primerne in najučinkovitejše smernice za ohranjanje in izboljšanje financ na področju zdravstva v Republiki Sloveniji. Prav tako bo v diplomskem delu predstavljeno, s katero problematiko se najpogosteje zdravstvene ustanove srečujejo na področju financ in kako se le te odpravljajo. Opisali bomo tudi kako poteka financiranje zdravstvenega sistema v Sloveniji in opisali vsako raven zdravstvenega varstva. Na koncu diplomskega dela bodo v tabeli predstavljene primerjave analiz in v zaključku predstavljeni rezultati analiz. V diplomski nalogi bomo obdelali informacije s področja zdravstva in finan na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva od leta 2014 do leta 2019. Za primer primarnega zdravstvenega varstva sem analizirala Zdravstveni dom Ljubljana, za sekundarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Splošno bolnišnico Novo mesto, za terciarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vsa literatura oziroma podatki od teh ustanov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih ustanov. Keywords: zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, sekundarno zdravstveno varstvo, terciarno zdravstveno varstvo, finančne strategije, zdravstveni sistem, financiranje. Published in ReVIS: 16.12.2020; Views: 2111; Downloads: 133 Full text (1,10 MB) |
3. |
4. |
5. Uporaba uravnoteženih sistemov kazalnikov (USK) kot sodobno orodje strateškega managementa s primerom Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaTilen Pahor, 2016, master's thesis Abstract: Zanimanje za strateški management v bolnišnicah in zdravstvenih organizacijah se je v zadnjih letih močno povečalo. Zdravstveni sistemi po svetu so v težkem finančnem položaju, zato je merjenje uspešnosti in učinkovitosti že skoraj nujno potrebno za dolgoročni uspeh. Bolnišnice, ki so to prve spoznale, so naredile petletni strateški načrt. Dva primera uspešne reorganizacije bom podrobneje opisal v pričujočem magistrskem delu. Če hočemo doseči dobre rezultate, je oblikovanje strateških strategij ključni dejavnik, vendar to samo po sebi ni zadostno za uspeh v zdravstvu. Ključna je implementacija kazalnikov na vseh nivojih bolnišnice. Ker so zdravstvene ustanove v večini veliki in kompleksni sistemi, je to lahko zelo težka naloga.
V zadnjem desetletju je metoda balanced scorecard (BSC) oz. uravnoteženi sistem kazalnikov (USK) postala najbolj pogosto uporabljena metoda merjenja učinkovitosti v zdravstvenih organizacijah. Prva uporaba teh kazalnikov v zdravstvu se je pojavila že leta 1992, kosta jo predstavila ustanovitelja Kaplan in Norton. V zadnjih letih se je uporaba uravnoteženih sistemov kazalnikov močno povečala, tudi zaradi prožnosti, ki jih ponuja to orodje. Kazalniki ne morejo biti enaki za vse bolnišnice, treba jih je prilagoditi sistemu in strateškemu položaju.
Oblikovanje strateških strategij se začne pri vodstvu in se nato prenese na vse stopnje v organizaciji oz. kliničnih oddelkov. Kot vsak sistem merjenja uspešnosti ima tudi USK več načinov uporabe. Lahko se uporablja kot poslovodno odločanje ali pa je poudarek na načrtovanju, odkrivanju napak, priložnostih itd. Če se USK uporablja pri načrtovanju in za lažje odločanje, je logično, da se razširi njegovo uporabo na podlagi zastavljenih ciljev kot tudi stopnjo uspešnosti pri doseganju teh ciljev.
Merjenje z USK se dostikrat izkaže kot slabo, pa ne zaradi slabega načrtovanja, ampak ker se slabo izvaja. USK je zasnovan kot večdimenzionalni merilni sistem in izvajanje strategije je ključnega pomena za nadaljnji uspeh katere koli organizacije. V magistrskemdelu bom predstavil vse priložnosti in ovire pri vzpostavi USK in prikazal primer, kako se lahko kazalniki prikažejo v praksi. Keywords: uravnotežen sistem kazalnikov, sodobno orodje strateškega managementa, javni zdravstveni zavod, merjenje uspešnosti in učinkovitosti, strateški kazalniki Published in ReVIS: 11.08.2017; Views: 4168; Downloads: 270 Full text (3,47 MB) |