1. ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI VARNOSTNEM ODKLONUNika Klemenčič, 2024, not set Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Varnost pacientov je bistvo kakovostne zdravstvene oskrbe; zajema preprečevanje, poročanje in analizo varnostnih odklonov, ki lahko prizadenejo paciente in imajo resne posledice – zdravstvene zaplete, podaljšanje hospitalizacije, povečano smrtnost in dodatne stroške za zdravstveni sistem. Prijavljanje varnostnih odklonov in poročanje o njih je pomemben sestavni del sistema varnosti pacientov, saj zdravstvenim ustanovam omogoča prepoznavo šibkih točk v procesih, vodi v izboljšanje delovnih tokov ter vzpostavitev varnejšega okolja za paciente in ostale udeležence. Bistveno je ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se poročilo o odklonih pojmuje kot priložnost za učenje in izboljšanje. Namen raziskave je preučiti zdravstveno vzgojo pri varnostnem odklonu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, z namensko oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki so ga anketiranci zdravstvene stroke izpolnili na socialnih in spletnih omrežjih. Zbrane podatke smo računalniško obdelali v programu Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in jih analizirali. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Cinahl, Science Direct in Google učenjak.
Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda pomembnosti poročanja o varnostnih odklonih. Kot najpogostejši razlog za nastanek varnostnih odklonov so anketirani (57,1 %) izpostavili preobremenjenost. Kar 75,2 % anketirancev se je strinjalo, da je ukrepanje ob varnostnemu odklonu nujno zaradi preprečevanja ponovitve. 69 % anketirancev se je popolnoma strinjalo, da mora biti nadrejeni o varnostnem odklonu obveščen. Polovica anketirancev (49,1 %) pozna postopek prijave varnostnega odklona. Najpomembnejši razlog za izostanek prijave varnostnih odklonov je zapletena oziroma zamudna prijava (AS = 2,9; SO = 1,23). Dobra polovica anketirancev (57 %) je poudarila potrebo po jasnih smernicah in protokolih za prijavo varnostnih odklonov, ki bi omogočili bolj strukturirano in dosledno poročanje. Da je podpora sodelavcev in nadrejenih v primeru odklona zelo pomemben dejavnik, se je strinjalo kar 78,6 % anketiranih. Anketiranci so (53,1 %) izrazili potrebo po izobraževanju o varnosti pacientov in si (56,6 %) želeli več usposabljanja s področja varnega dela in razmer za delo. Poznavanje področja je ključno za ohranjanje visoke stopnje strokovnosti in zavesti o pomenu varnosti pacientov (AS = 4,5 %, SO = 0,90 %). Prav tako so se anketiranci večinoma (65,8 %) strinjali, da ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se odklone obravnava kot priložnosti za učenje in izboljšanje, vodi v boljše obvladovanje varnostnih odklonov, 67 % pa jih je menilo, da to pripomore tudi k dolgoročnemu izboljšanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Naša raziskava pomaga pri razumevanju odnosa zdravstvenega osebja do ukrepanja ob varnostnih odklonih in daje konkretne predloge za izboljšanje prakse v zdravstveni negi. Ugotovitve naše raziskave so lahko osnova za nadaljnje raziskave in razvoj politik, ki bodo prispevale k varnejšemu zdravstvenemu okolju za vse paciente. V prihodnje bi bilo smiselno raziskavo razširiti na več zdravstvenih ustanov po Sloveniji, kar bi omogočilo primerjavo kompetenc zdravstvenega osebja pri varnostnih odklonih na nacionalni ravni.
Keywords: zdravstveno osebje, varnostni odkloni, varnost pacienta, prijava, ukrepi
Published in ReVIS: 19.07.2024; Views: 824; Downloads: 21
 Full text (2,07 MB) |
2. Pravna ureditev zdravstvenih napak v primerjalnem pravu skozi prizmo ustreznosti varovanja pacientovih pravic : doktorska disertacijaAndreja Strnad, 2023, doctoral dissertation Abstract: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Keywords: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Published in ReVIS: 28.11.2023; Views: 1249; Downloads: 38
Full text (2,25 MB) |
3. |
4. |
5. Odškodninska odgovornost zdravstvenega osebja : diplomsko deloAndreja Strnad, 2009, undergraduate thesis Keywords: zdravstvene napake, bolnik, zdravnik, zdravstveno osebje, pravice bolnikov, odgovornost zdravstvenega osebja, pravo, zakonsko urejanje pravic
Published in ReVIS: 31.05.2019; Views: 3220; Downloads: 113
Full text (698,35 KB) |
6. |
7. |
