1. Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica : magistrsko deloNastja Mihelj, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi.
Keywords: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika
Published in ReVIS: 08.09.2022; Views: 1013; Downloads: 64
 Full text (2,24 MB) |
2. Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank : diplomsko deloAleksandra Turk, 2022, undergraduate thesis Abstract: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Keywords: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Published in ReVIS: 19.08.2022; Views: 1238; Downloads: 59
Full text (729,79 KB) |
3. Vpliv epidemije Covid-19 na prodajo nepremičnin v SlovenijiLien Vidmar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Predstavili smo dogajanje na nepremičninskem trgu v času epidemije Covid-19. Teoretični del smo namenili opisu temeljnih značilnosti nepremičnin, virusa Covid-19 ter njegov vpliv na slovensko gospodarstvo.
Za praktični del smo črpali informacije iz poročila o trgu nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Začeli smo s podatki o obsegu prodaje nepremičnin v letu 2020, preučili dogajanje cen vrst nepremičnin in preverili trenutno dogajanje na trgu.
Za bolj poglobljeno sliko delovanja trga nepremičnin med epidemijo, smo pripravili interviju z direktorjema nepremičninske agencije. Zaključili smo z odgovorom na raziskovalno vprašanje in ovrženo hipotezo. Prodaja nepremičnin in cene so se znižale med 15 in 20 odstotkov.
Keywords: nepremičnine, trg nepremičnin, epidemija Covid-19, stanovanjske nepremičnine, poslovne nepremičnine, zemljišča, cene nepremičnin, prodaja nepremičnin.
Published in ReVIS: 13.06.2022; Views: 2225; Downloads: 111
Full text (1002,18 KB) |
4. Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) : diplomsko deloAleš Jelenc, 2020, undergraduate thesis Abstract: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Keywords: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Published in ReVIS: 31.12.2020; Views: 2329; Downloads: 169
Full text (475,13 KB) |
5. |
6. |
7. Postopki pri posegih v prostor in vplivi na okolje pri pripravi in realizaciji izvedbenega prostorskega načrta : magistrsko deloSlavko Mestek, 2010, master's thesis Keywords: prostor, projekt, občinski prostorski načrti, zemljišča, občine, vplivi na okolje, magisteriji, zakonodaja, ekologija, vlagateljiizvajalci
Published in ReVIS: 27.07.2018; Views: 2725; Downloads: 140
Full text (2,21 MB) |
8. Dileme pravne ureditve in prakse prometa s kmetijskimi zemljišči : doktorska disertacijaDamijan Brulc, 2015, doctoral dissertation Keywords: kmetijska zemljišča, ponudniki, upravne enote, pravni posli, sodna praksa, sodno varstvo, pogodbe, zemljiška knjiga, vknjižba, ničnost, izpodbojnost, disertacije
Published in ReVIS: 18.12.2017; Views: 3392; Downloads: 185
Full text (1,17 MB) |
9. Primerjalni vidiki novodobne razvojnosti pravne ureditve kmetijstva : diplomsko deloKatja Zajc, 2015, undergraduate thesis Keywords: kmetijstvo, kmetijska zemljišča, zaščitene kmetije, dedovanje, kmetijsko pravo, stvarno pravo, upravni postopek, finančna sredstva, Evropska unija, skupna kmetijska politika
Published in ReVIS: 12.12.2017; Views: 4517; Downloads: 150
Full text (840,88 KB) |
10. |
