Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Porast imigracij v Evropsko unijo, njen odziv in varnostni vidik
Katja Keršmanc, 2016

Abstract: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 11543; Downloads: 280
.pdf Fulltext (4,10 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
Slovenija in OECD
Naja Bogataj, 2018

Abstract: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Published: 17.06.2019; Views: 2878; Downloads: 231
.pdf Fulltext (996,87 KB)

8.
Diplomatska sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov
Maša Rojc, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodni spor, diplomacija, arbitraža, zunanja politika, mirno reševanje, mednarodni odnosi
Published: 26.06.2019; Views: 2271; Downloads: 118
.pdf Fulltext (1,24 MB)

9.
Primerjalna analiza organizacije diplomatske mreže Republike Slovenije, Hrvaške in Avstrije
Artur Belozorov, 2020

Abstract: Diplomacija zastopa državo, pospešuje stike, razvija odnose, hkrati pa državo sprejemnico obvešča o dogajanjih glede matične države. Diplomacija skrbi za svoje državljane in njihove interese ter predstavlja pomembna stališča matične države pri mednarodnih organizacijah. Prav tako se vsaka država sama odloča, kje bo odprla svoja diplomatska, konzularna predstavništva ali predstavništva pri mednarodnih organizacijah, kakšna predstavništva bo odprla, v kakšni sestavi bodo delovala, še najbolj bistven del pa ostaja interes države, saj diplomacija vedno neposredno služi državi. Diplomsko delo ni namenjeno tekmovanju, katera diplomatska mreža je večja ali manjša, saj so države, ki bi imele predstavništva odprta v vseh državah, gotovo redke, poleg tega bi bilo to nesmiselno in predrago. Slovenija se je kot novonastala in majhna država bila primorana odločiti za racionalno diplomatsko mrežo. Države, primerljive s Slovenijo, imajo vzpostavljena diplomatska predstavništva le v izbranih pomembnejših državah in pri sosednjih državah, ali pa tam, kjer imajo vzpostavljen državni interes. Prostor ali področje, kjer ima Slovenija svoj zunanjepolitični in državni interes, je Srednja in Jugovzhodna Evropa, saj temu področju tudi pripada tako geografsko kot gospodarsko. V diplomskem delu bomo predstavili diplomacijo Republike Slovenije, opisali bomo njen pomen, vlogo in razdelili njeno organiziranost, v nadaljevanju pa opisali in primerjalno analizirali diplomatske mreže držav Avstrije in Hrvaške. Mreže bomo podrobneje preučili in jih med seboj primerjali. Največja pozornost bo osredotočena ravno na primerjalno analizo diplomatskih mrež in na ugotavljanje dejavnikov pri vzpostavljanju diplomatskih mrež. Na temelju podatkov, ki jih bomo pridobili s primerjalno analizo, bomo predstavili vpliv diplomatske mreže Republike Slovenije
Found in: ključnih besedah
Keywords: diplomacija, zunanja politika, diplomatska predstavništva, diplomatska mreža, primerjalna analiza
Published: 23.07.2021; Views: 869; Downloads: 71
.pdf Fulltext (1,16 MB)

10.
Nova generacija sporazumov o prosti trgovini
Doroteja Jagarinec, 2021

Abstract: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Published: 31.03.2022; Views: 812; Downloads: 50
.pdf Fulltext (464,89 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top