Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kulturne in zgodovinske dediščine na ustavno ureditev
Alenka Fišer-Obrč, 2019

Opis: Namen magistrskega dela je proučiti, kako zgodovinska in kulturna dediščina vplivata na ustavno ureditev, prav tako smo želeli proučiti, kakšno vlogo pri tem ima svetovna zgodovina. Podrobno smo proučili države po celinah, ki smo jih izbrali glede na geografsko lego. Proučili smo zgodovino držav Azije, Afrike, Evrope in Latinske Amerike in arabske države. Zgodovino posameznih držav na celini smo proučili od najzgodnejših naselitev plemen in ljudstev. Za izbrane države smo proučili preambulo ali dele ustave, ki se nanašajo na zgodovinsko in kulturno dediščino. Ustavne ureditve se med seboj razlikujejo glede na geografsko lego in pripadnost celini, zaradi vpliva svetovne pretekle in polpretekle zgodovine. Države Azije in Afrike imajo v ustavni ureditvi zapisano kratko zgodovino s poudarkom na boju proti kolonialistom in za neodvisnost. Arabske države imajo v ustavni ureditvi zapisano pripadnost islamu kot državni veri. Države Latinske Amerike v ustavni ureditvi poudarjajo boj proti kolonializmu in boj za neodvisnost. Ustavne ureditve latinskoameriških držav poudarjajo svoje staroselske korenine in indijansko identiteto. V ustavah evropskih držav je v preambuli, če jo imajo, zapisana kratka polpretekla zgodovina, ki se nanaša na ustanovitev države po drugi svetovni vojni. Prav tako se sklicujejo tudi na prednike, na katere so izjemno ponosni. Svetovna zgodovina iz časa preseljevanja ljudstev in kasneje kolonializacije kakor tudi prva in druga svetovna vojna imajo velik vpliv na današnje ustavne ureditve držav, ne glede na celino.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 1751; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh